V javnost prihajajo nekatere podrobnosti dramatičnih dogodkov, ki so se zgodili 24. in 25. junija v Rusiji. O tem, kako so potekala pogajanja s Prigožinom, je v torek govoril tudi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Ta je dejal, da je bil Jevgenij Prigožin pod vplivom nekaterih poveljnikov Wagnerja in v popolnem deliriju. Putin naj ne bi želel govoriti z njim, Lukašenko pa je Prigožina na koncu prepričal, naj zaustavi Wagnerjeve konvoje. Beloruski predsednik je še dejal, da je bila vsaj ena brigada beloruske vojske pripravljena priskočiti na pomoč pri obrambi Moskve.
Še vedno pa ni odgovora na vprašanje, ali je bil Prigožinov poskus za Putina in njegove najožje sodelavce presenečenje. V ZDA, kjer so izjemno previdni pri komentiranju dogodkov v Rusiji, naj bi za nenavadne aktivnosti Wagnerja v zaledju okupiranih območij vedeli že prej. Uradniki iz Pentagona so za medije povedali, da so opazili kopičenje enot ob meji z Rusijo. Da je bilo to znano tudi Moskvi, je dejal poveljnik Rosgvardije (Ruske nacionalne garde) Viktor Zolotov. "Da se pripravlja upor, smo izvedeli iz Prigožinovih krogov," je dejal za RIA Novosti.
Vodja Rosgvardije ne izključuje, da so bile v pripravo vojaškega upora vpletene zahodne obveščevalne službe. "Upor je navdihnil Zahod in se prekrival z ambicijami vodje Wagnerja, informacija o njegovi pripravi pa je prišla iz Prigožinovega tabora." Izjavil je tudi, da so bili prepričani v svojo zmago in da uporniki niso imeli možnosti zavzeti Moskve. "Bilo je enostavno, vse sile smo skoncentrirali okrog Moskve." Po zadnjih odločitvah ruskih oblasti bo Rosgvardija odslej imela na voljo tudi težko oborožitev.
NYT: General Surovikin je vedel za Prigožinove načrte
Ameriški časnik The New York Times poroča, da je vsaj eden od višjih ruskih generalov vedel, da vodja Wagnerjevih plačancev pripravlja upor proti obrambnemu ministrstvu in vrhu generalštaba. Pri tem se sklicuje na neimenovanega uradnika, ki je seznanjen z informacijami, ki jih imajo ameriške obveščevalne službe. Časnik ugiba, da bi bil lahko omenjeni general Sergej Surovikin, poveljnik, ki je prevzel vodenje "posebne vojaške operacije" po harkovskem debaklu ruske vojske.
Surovikin se je takoj lotil utrjevanja obrambe vzdolž frontne črte in ukazal zračne napade na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Konec leta je sprejel težko odločitev za evakuacijo okrog 25.000 ruskih vojakov z desne obale reke Dneper, ki jim je grozila obkolitev. Ta je bila za razliko od poraza v Harkovu izvedena precej bolj organizirano in z relativno majhnimi žrtvami ter izgubo vojne tehnike. Poveljnik, ki si je skoval ugled med drugo čečensko vojno in operacijami v Siriji, velja za priljubljenega med vojaki. Toda Surovikinu so letos vzeli poveljstvo nad operacijo in jo predali načelniku generalštaba Valeriju Gerasimovu, Surovikin pa je postal eden od njegovih namestnikov. Prigožin je sodeloval s Surovikinom med ruskim vojaškim posredovanjem v Siriji in ga je opisal kot najsposobnejšega poveljnika v ruski vojski.
Ameriški uradniki so za časnik še povedali, da obstajajo znaki, da so morda tudi drugi ruski generali podprli Prigožinov poskus, da na silo zamenja vodstvo obrambnega ministrstva. Po njihovem mnenju Prigožin ne bi sprožil svoje vstaje, če ne bi verjel, da mu bodo drugi na položaju priskočili na pomoč.
V torek je ruska FSB sporočila, da umika kazenske obtožbe "oboroženega upora" proti Prigožinu in pripadnikom njegovih sil. Toda, če Putin najde dokaze, da je general Surovikin bolj neposredno pomagal gospodu Prigožinu, ne bo imel druge izbire, kot da ga odstrani iz poveljstva, pravijo uradniki in analitiki za The New York Times. Vseeno pa se zdi, da Putin odgovornost za upor za zdaj pripisuje izključno Prigožinu in njegovemu najožjemu krogu, menijo ameriški analitiki.
"Putin nerad spreminja ljudi," je za časnik dejal Alexander Baunov, višji sodelavec Carnegie Russia Eurasia Center. "Toda če tajna služba položi dokumente na Putinovo mizo in če nekateri dokumenti kažejo na vpletenost Surovikina, se to lahko spremeni." Visoki ameriški uradniki menijo, da bi lahko zavezništvo med Surovikinom in Prigožinom pojasnilo, zakaj je Prigožin sploh še živ, čeprav je zasedel glavno vojaško poveljstvo v Rostovu na Donu in ukazal oborožen pohod na Moskvo.
Časnik sicer opozarja, da gre pri ocenah analitikov in uradnikov morda tudi za poskus spodnašanja enega od najbolj kompetentnih ruskih generalov. Surovikin je namreč že v petek šefa Wagnerja pozval, naj nemudoma prekine svoj pohod na ruskem ozemlju in vrne enote v Ukrajino. "Pozivam vas, da se ustavite. Sovražnik le čaka na to, da se notranjepolitična situacija v naši državi poslabša." Surovikin je med videonagovorom pri sebi v naročju imel avtomatsko puško. Toda nekateri uradniki trdijo, da je njegova govorica telesa razkrivala neudobnost in da je nagovor morda celo posnel pod prisilo.
Podoben nagovor kot Surovikin je imel še generalpolkovnik Vladimir Aleksejev, ki je dejal, da so uporniki ruski državi zabili nož v hrbet, nato pa se je le nekaj ur pozneje pojavil v družbi Prigožina v Rostovu na Donu, ko so Wagnerjevci že zavzeli poveljstvo. "Zgodilo se je preveč nenavadnih stvari, ki bi po mojem mnenju nakazovale na tajno dogovarjanje, ki ga še nismo uspeli razvozlati," je v telefonskem intervjuju dejal Michael McFaul, nekdanji veleposlanik ZDA v Rusiji. "V Rusiji so povsod oboroženi stražarji in nenadoma ni nikogar, ki bi lahko kaj naredil?"
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ob tem idejo, da je upor omajal Putinov nadzor nad oblastjo, zavrnil. Kot poroča Reuters, je takšno poročanje označil za histerijo. Po poročanju The Moscow Times pa je Peskov naslovil tudi poročanje New York Timesa o Surokovinu. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da gre tu le za špekulacije in govorice.
Wall Street Journal: Prigožin je nameraval ujeti najvišje ruske obrambne voditelje
Še en ameriški medij pa poroča, da naj bi bil načrt vodje Wagnerjevih sil pravzaprav zajetje dveh visokih ruskih vojaških uradnikov. Ujeti naj bi nameraval ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba Valerija Gerasimova. Časopis se ob tem sklicuje na zahodne uradnike.
FSB naj bi za zaroto izvedela dva dni preden naj bi se ta zgodila, zaradi česar naj bi bil Prigožin v zadnjem trenutku prisiljen spremeniti svoje načrte in namesto tega izvesti pohod proti Moskvi, so zapisali.
CNN je o poročanju časnika govoril z dvema evropskima varnostnima viroma, ki sta dejala, da bi si Prigožin sicer verjetno želel ujeti ruske vojaške voditelje, vendar pa da nimajo podatkov, ki bi dokazovali, da je bil prav to tudi njegov načrt.
