Ameriška administracija je optimistično napovedala velik napredek v pogajanjih o koncu vojne v Ukrajini. Predsednik Donald Trump je pohvalil "izjemen napredek" svoje ekipe, medtem ko je državni sekretar Marco Rubio pogovore med ZDA in Ukrajino v Ženevi označil za "zelo pozitivne" in dodal, da preostala razhajanja v določenih točkah "niso nepremostljiva".
ZDA so nato pred sestankom z rusko delegacijo v Abu Dhabiju sporočile, da so se Ukrajinci strinjali z mirovnim sporazumom, "kljub nekaterim manjšim podrobnostim, ki jih je treba uskladitit". Kot navaja CNN, Trumpova administracija poskuša dati "optimističen pridih" težkim in občutljivim pogajanjem in poskusom oblikovanja skupnega stališča ZDA, Ukrajine in Evrope o tem, kako naj se vojna v Ukrajini konča.
Toda po besedah visokega ukrajinskega vira, ki je neposredno seznanjen s pogajanji, še vedno obstajajo znatne vrzeli med tem, kar Trumpova administracija zahteva od Ukrajine, in tem, kar so pripravljene sprejeti oblasti v Kijevu, poroča ameriški medij. Njihov neimenovani sogovornik je dejal, da je res bilo doseženo soglasje o večini od 28 točk, vendar da še vedno obstajajo tri ključna področja, kjer se Washington in Kijev razhajata.
Ozemlje, velikost vojske in Nato
Najbolj občutljivo nerešeno vprašanje je seveda vprašanje ozemlja, ki bi ga morala Ukrajina odstopiti Rusiji. Predvsem gre za preostale dele Donbasa. Rusija sicer nadzira dobrih 75 odstotkov Donecka in celoten Lugansk. Po ameriškem načrtu, bi se ukrajinska vojska morala umakniti iz trenutno neokupiranih delov Donecka, to ozemlje pa bi postalo demilitarizirana cona pod rusko upravo.
Poleg težave, da bi ukrajinski umik bil protiustaven in bi za to morala izvesti referendum, gre pri tej ideji tudi za vojaško in strateško vprašanje, saj bi morala ukrajinska vojska zapustiti svoj najbolj utrjeni obrambni pas, ki varuje preostale dele države vzhodno od reke Dneper. Gre za obrambno linijo Slovjansk-Kramatorsk-Družkovka-Konstantinovka.
Ukrajinski vir je za CNN povedal, da je bil pri tem predlogu dosežen "določen napredek", vendar da še ni bila sprejeta nobena odločitev o vsebini ali besedilu v osnutkih predlogov. "Zelo napačno bi bilo reči, da imamo zdaj različico, ki jo Ukrajina sprejema," je dodal vir.
Rusija je sicer ob objavi ameriškega predloga dejala, da je ta dobra osnova za sklenitev dogovora, vendar pa ni jasno, ali bi takšna ozemeljska razdelitev Moskvi ustrezala. Ta je namreč konec leta 2022 regije Lugansk, Doneck, a tudi Zaporožje in Herson razglasila za ustavni del Ruske federacije. Odstop od nezasedenih ozemelj v Hersonu in Zaporožju bi prav tako terjal ustavno-pravno akrobatiko z ruske strani. Prav tako ni jasno, ali bi tak dogovor zadovoljil apetite trde linije v Kremlju, ki na krilih napredovanja na fronti in krhanja ukrajinske obrambe, zagovarja maksimalistične cilje.
Sporen je tudi ameriški predlog o omejevanju ukrajinske vojske na 600.000 pripadnikov. O tem naj bi še vedno razpravljali ameriški in ukrajinski pogajalci. Evropski predlog je vseboval številko 800.000. Ukrajinski vir je za CNN povedal, da se je govorilo o novi, višji številki. Ruske zahteve okrog velikosti ukrajinske vojske po sklenitvi sporazuma niso znane. Med neslavno propadlimi pogovori v Instanbulu spomladi 2022 je Rusija zahtevala, da Ukrajina omeji število pripadnikov na 85.000, medtem ko je ukrajinska stran vztrajala na 250.000, kar bi bilo manj kot pred začetkom ruske invazije. Tokrat se govori o precej večjih številkah.
Morda najbolj ključna zahteva Moskve pa je, da se Ukrajina odpove članstvu v Natu. Vir je za CNN dejal, da ta ruska zahteva ostaja nesprejemljiva. Takšna koncesija bi ustvarila "slab precedens", je povedal. Rusiji bi dejansko dala veto nad odločanjem zahodnega vojaškega zavezništva, čeprav seveda ni njegova članica.
Vsa tri vprašanja – predaja priključenega ozemlja, demilitarizacija Ukrajine in njena trajna izključitev iz Nata – so najpogosteje navedeni razlogi Kremlja za vojno v Ukrajini. Njihova rešitev v korist Rusije je tudi glavni pogoj Moskve za prekinitev sovražnosti. Toda hkrati, so vsa tri vprašanja tudi t.i. rdeča linija za Kijev. Za obrambo ozemlja je namreč umrlo desettisoče njihovih vojakov in vsak ukrajinski voditelj, ki bo pristal na ruske zahteve, sprejema znatno tveganje, poroča ameriški medij.
Po poročanju NBC je ameriški posrednik in sekretar kopenske vojske Daniel Driscoll Ukrajincem v Kijevu dejal, da jih čaka vojaški poraz, če ne bodo pristali na trenutne pogoje. Driscoll naj bi dejal, da je stanje ukrajinskih enot kritično in da Rusija stopnjuje tempo operacij in zračnih napadov ter da ima pri tem skoraj neskončen potencial. Ob tem naj bi pozval Kijev, naj podpiše dogovor, preden bi država pristala v še slabšem položaju.
New York Times poroča, da bi po navedbah nekaterih virov iz ameriške administracije ruski predsednik Vladimir Putin lahko zavrnil spremenjeni predlog.
