Je Trump demokratskim kongresnikom grozil s smrtjo?

Ameriški predsednik Donald Trump je pol ducata demokratskih članov kongresa obtožil upornega vedenja, ki se "kaznuje s smrtjo". Razlog za to je bila njihova objava videoposnetka, v katerem pozivajo pripadnike vojske, naj zavrnejo nezakonite ukaze.

V videoposnetku demokratov, ki ga je delila senatorka iz Michigana Elissa Slotkin, nastopajo senator Mark Kelly ter predstavniki Chris DeLuzio, Maggie Goodlander, Chrissy Houlahan in Jason Crow. Kelly, nekdanji marinec in astronavt, na primer pravi: "Naši zakoni so jasni. Lahko zavrnete nezakonite ukaze."

"Ta administracija postavlja naše uniformirane vojaške in obveščevalne strokovnjake proti ameriškim državljanom. Tako kot mi ste tudi vi vsi prisegli, da boste varovali in branili to ustavo. Trenutno grožnje naši ustavi ne prihajajo le iz tujine, temveč tudi od doma," sporoča videoposnetek.

Sporočilo pa pri Trumpu ni ostalo neopaženo. Na svojem družbenem omrežju je v seriji jeznih zapisov demokrate obtožil "uporniškega obnašanja na najvišji ravni". "To je res slabo in nevarno za našo državo. Njihove besede ne smejo obstati. Uporniško vedenje izdajalcev! Zaprite jih?" je pisal ameriški predsednik ter kasneje sporočil še: "Uporniško vedenje, ki se kaznuje s smrtjo!"

Na njegove izjave so se demokrati nemudoma odzvali ter jih označili za "absolutno gnusne". Šest demokratskih zakonodajalcev pa je v skupni izjavi sporočilo: "Nobena grožnja, ustrahovanje ali poziv k nasilju nas ne bo odvrnilo od te svete obveznosti."

Čeprav so tudi nekateri drugi republikanci ocenili, da je sporočilo šesterice "odkrit poziv k uporu", so demokrati z argumenti pojasnili, da zgolj opozarjajo na obstoječo vojaško zakonodajo in sodno prakso, saj mora vojska spoštovati svojo prisego ustavi "in ne kralju".

Republikanski predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je medtem dejal, da "besede, ki jih je izbral predsednik, niso tiste, ki bi jih uporabil sam". Ob tem je branil Trumpa, češ da je zgolj opredeljeval kaznivo dejanje upora.

Kasneje se je ob obtožbah, da je s svojim zapisom na spletu demokratom grozil s smrtjo, znova oglasil tudi Trump, ki pravi, da slednje ne drži. V intervjuju za Fox News je namreč trdil, da jim ni grozil s smrtjo, temveč da zgolj meni, da so "v resnih težavah". "Če pogledate upor - to je zelo močna oblika izdaje. Moram vam povedati, da je to grozno reči," je dejal.

Ob tem je ameriški predsednik namignil tudi, da zadevo že preučujeta tudi ameriški obrambni minister in namestnik državnega tožilca. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pa je v petek dejala, da demokrati v videoposnetku "1,3 milijona aktivnim pripadnikom vojske narekujejo, naj kljubujejo hierarhiji poveljevanja in naj ne upoštevajo zakonitih ukazov". "To je morda kaznivo po zakonu."

Vodilni demokrat v ameriškem senatu Chuck Schumer je medtem na spletu opozoril, da je Donald Trump "politično nasilje spremenil v značilnost svoje politike". "Noben predsednik ni spodbujal nasilja tako, kot on," je sporočil.

Četrtkove grožnje demokratom namreč niso bile prvič, da je Trump pred političnimi tekmeci mahal z možnostjo zapora – ali celo smrti, poroča Al Jazeera.

Med svojo predsedniško kampanjo leta 2016 je namreč možnost zapora za svojo politično tekmico, demokratko Hillary Clinton, spremenil v priljubljen "bojni krik". Množice na njegovih dogodkih so mu ploskale in skandirale: "Zaprite jo! Zaprite jo!" Trump je namreč trdil, da si Clintonova zaradi uporabe zasebnega e-poštnega strežnika zasluži zaporno kazen, in njena dejanja označil za koruptivna.

In tudi po prevzemu funkcije je Trump svojim kritikom in domnevnim nasprotnikom še naprej grozil z aretacijo. Leta 2020 je tako na primer na družbenih omrežjih zahteval zaporno kazen za tiste, ki so bili vpleteni v preiskavo domnevnega ruskega vmešavanja v volitve leta 2016, za katere (brez dokazov) trdi, da so bile zrežirane.

Med svojo zadnjo predsedniško kandidaturo leta 2024 je znova pozval k pregonu takratnega predsednika Joeja Bidna in njegove naslednice na mestu demokratske kandidatke, podpredsednice Kamale Harris. "Za njena dejanja bi jo morali obtožiti in preganjati," je na shodu v Erieju v Pensilvaniji dejal o Harrisovi in jo okrivil za zločine, ki so jih zagrešili priseljenci.

Trumpove grožnje so bile usmerjene tudi proti članom njegove lastne stranke, ki jih dojema kot nezveste. Republikanka Liz Cheney je na primer preiskovala Trumpova dejanja med nemiri v Kapitolu 6. januarja 2021. Bila je med dvostransko skupino zakonodajalcev v Predstavniškem domu, ki so priporočili kazenske ovadbe zaradi njegovih dejanj.

Na predsedniških volitvah leta 2024 je Cheneyjeva na koncu podprla Harrisovo namesto Trumpa. V odgovor na njene javne kritike je Trump odkrito razmišljal o tem, da bi se republikanka soočila s strelskim vodom.

Tudi večina Američanov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, meni, da nasilje v politiki narašča, kar je pokazala oktobrska študija Raziskovalnega centra Pew, podobno pa se odraža tudi v novembrski anketi Politico in Public First.