Komisija je predlog o tej izjemno občutljivi temi posredovala na zadnji dan minulega leta, poleg tega pa je pricurljal v medije, kar je sprožilo precej kritik.
Predlog delegiranega akta o obravnavi jedrske energije in plina dopolnjuje obstoječi okvir taksonomije – sistema označevanja trajnostnih naložb, ki je pomemben vodnik za vlagatelje. Določa merila za obravnavo jedrske energije in zemeljskega plina kot trajnostne gospodarske dejavnosti.
Izgradnja novih nukleark bi denimo bila priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. Predlog navaja tudi stroge pogoje za naložbe v plin z oznako zeleno, ki so povezani s količino izpustov ogljikovega dioksida.
Komisija naj bi besedilo dopolnjenega delegiranega akta objavila do konca meseca. Predlog bo nato predložila Svetu EU in Evropskemu parlamentu, ki bosta imela štiri mesece za preučitev. Zaprosita pa lahko še za dodatna dva meseca.
Svet, v okviru katerega odločajo članice Unije, lahko predlog zavrne z obrnjeno kvalificirano večino. To pomeni, da mora delegiranemu aktu nasprotovati najmanj 72 odstotkov članic oziroma vsaj 20 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski parlament pa ga lahko zavrne z navadno večino, ki jo predstavlja najmanj 353 poslancev na plenarnem zasedanju.
Predlogu Evropske komisije sicer nasprotujejo Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Slednja je napovedala, da je pripravljena akt, če bosta jedrska energija in plin obveljala za zeleni naložbi, izpodbijati na Sodišču EU. Več držav na čelu s Francijo medtem vključitev jedrske energije med zelene naložbe zagovarja, naklonjena ji je tudi Slovenija.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.