Iran zagrozil z napadi na ameriško letalonosilko in univerze

Ameriški časnik Washington Post poroča, da se Pentagon pripravlja na večtedenske kopenske operacije v Iranu. Ali bo ameriški predsednik Donald Trump načrte za napotitev kopenskih sil tudi odobril, zaenkrat sicer še ostaja negotovo, poroča časnik, ki se sklicuje na ameriške uradnike.

Iz trenutnih načrtov naj bi sicer izhajalo, da operacija ne bi bila 'popolna invazija', temveč nekakšni mešani napadi sil za posebne operacije in standardnih pehotnih čet.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v petek sicer poudaril, da ZDA "lahko dosežejo vse cilje brez kopenskih sil".

Američani naj bi imeli na ladjah, ki plujejo v Perzijski zaliv, v pripravljenosti več kot 4000 ameriških marincev ter padalce iz 82. zračno-desantne divizije. Potekajo pa tudi razprave o nadaljnjih okrepitvah.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je danes obtožil ZDA, da kljub javnim izjavam o diplomatskih prizadevanjih za konec vojne načrtujejo kopenski napad na Iran.

"Sovražnik javno pošilja sporočila o pogajanjih in dialogu, medtem ko tajno načrtuje kopenski napad," je dejal Galibaf v izjavi, ki jo je objavila iranska tiskovna agencija Irna.

"Oborožene sile čakajo na prihod ameriških vojakov na teren, da jih zažgejo in za vedno kaznujejo njihove zaveznike v regiji," je dodal. 

Iranska revolucionarna garda je danes zagrozila tudi z napadi na izpostave ameriških univerz na Bližnjem vzhodu, potem ko sta bili v ameriško-izraelskih napadih poškodovani dve iranski univerzi.

"Vsem zaposlenim, profesorjem in študentom ameriških univerz v regiji ter prebivalcem njihove okolice svetujemo, naj ostanejo kilometer stran od kampusov," so zapisali v izjavi revolucionarne garde. Če se želi ameriška vlada izogniti povračilnim ukrepom, mora do ponedeljka v uradni izjavi obsoditi bombardiranje univerz, so dodali.

Med ameriškimi univerzami, ki imajo izpostave v regiji, AFP omenja teksaško univerzo A&M v Katarju in Univerzo New York v Združenih arabskih emiratih.

Poveljnik iranske mornarice Šahram Irani pa je danes sporočil, da bo Islamska republika napadla ameriško letalonosilko USS Abraham Lincoln, če se bo približala njihovemu dosegu. "Kakor hitro se bo udarna skupina letalonosilke USS Abraham Lincoln znašla v dosegu ognja, bomo maščevali kri mučenikov z ladje Dena z izstrelitvijo različnih vrst raket," je dejal Irani. Pri tem je imel v mislih iransko fregato, ki so jo ZDA potopile v začetku marca.

Iranci so izvedli tudi napad na tovarni aluminija v Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih. V prvi sta bila poškodovana dva delavca, v drugi pa šest. IRCG je včeraj zatrdila, da gre za 'odgovor' na napade na dve iranski jeklarni, poroča agencija Reuters.

Objavili pa so tudi domnevne fotografije škode na ameriškem oporišču Princ Sultan v Savdski Arabiji, ki so jo napadli pred dvema dnevoma. 

Izrael je medtem v raketnem napadu zadel in poškodoval stavbo katarske televizije Al Araby v Teheranu. Raketa naj bi poškodovala fasado stavbe in razbila več oken. "Raketa je zadela stavbo Al Araby v prestolnici Teheran. Nastala je znatna škoda, oddajanje v živo pa je bilo prekinjeno," je napad na družbenem omrežju X opisala televizija Al Araby.

Posnetki iz notranjosti prostorov kažejo razbita okna, raztreseno steklo in druge razbitine, poškodovane pa so tudi sosednje stavbe, medtem ko so ulice prekrite z ostanki. 

V soboto pa so bili v izraelskem napadu na jug Libanona ubiti trije novinarji. Izraelska vojska je potrdila, da je v napadu ubila dopisnika televizije Al Manar, ki jo povezujejo z gibanjem Hezbolah, Alija Šoejba. V napadu sta bila ubita tudi dopisnica televizije Al Mayadeen Fatima Ftuni in njen brat, snemalec Mohamed Ftuni.

Libanonske oblasti, vključno s predsednikom Josephom Aounom in premierjem Navafom Salamom, so napad obsodile kot vojni zločin. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je danes v odzivu dejal, da novinarji v vojnih območjih nikoli ne smejo biti tarča, tudi če so povezani s stranmi v konfliktu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči pa je sporočil, da je ubijanje novinarjev očitna kršitev mednarodnega prava.

Libanon je tarča izraelskih napadov, potem ko je proiransko šiitsko gibanje Hezbolah je v odgovor na izraelsko-ameriške napade na Iran v začetku marca sprožil napade na Izrael. Tel Aviv bombardira območja v Libanonu, na jug te države pa je poslal kopenske sile.

Hutijevci – šiitska uporniška skupina iz Jemna pa so sinoči proti Izraelu izstrelila še eno raketo, poročata CNN in Times of Israel. Gre za že drugi napad skupine, ki jo podpira Iran – le nekaj ur pred tem so izstrelili balistično raketo, ki pa naj bi jo Izrael prestregel.

Izraelska medija Channel 12 in Times of Israel ob tem poročata še o enem ločenem napadu z dronom na Eilat na jugu Izraela, za katerem naj bi bi prav tako stala skupina, ki nadzoru velik del severa Jemna.

Hutijevci so pred tem sporočili, da so izstrelili rafal balističnih raket, "ki so ciljale na občutljive izraelske vojaške lokacije", kot odgovor na izraelsko obstreljevanje Irana, Libanona, Iraka in palestinskih ozemelj.

Pomorska misija EU je medtem opozorila, da bi lahko proiiranski hutijci iz Jemna napadli mednarodne ladje v Rdečem morju in vzhodnem delu Adenskega zaliva. Promet skozi Hormuško ožino ostaja zelo omejen, a sta skoznjo danes pluli indijski ladji. 

Po navedbah pomorske misije EU Aspides obstaja povečano tveganje zlasti za plovila, povezana z Izraelom ali ZDA. Zato je ladjarje pozvala k dodatni previdnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Opozorilo sledi raketnim napadom hutijcev na Izrael. Misija je ob tem ocenila, da so vojaške zmogljivosti hutijevcev še vedno znatne.

Teheran je sicer na napade Washingtona in Tel Aviva odgovoril tudi z omejitvijo pomorskega prometa v Hormuški ožini, eni najpomembnejših poti za svetovno oskrbo z nafto in plinom. Trdi sicer, da prepoved prometa velja le za sovražnike Irana in njihove podpornike.

Skozi Hormuško ožino sta tako danes plula indijska tankerja z utekočinjenim naftnim plinom, ki skupaj prevažata približno 94.000 ton tovora, poroča dpa. Kot je sporočilo indijsko ministrstvo za pomorstvo, je ena ladja namenjena v Mumbaj, druga pa v New Mangalore.

V regiji sicer ostaja še 18 indijskih plovil s skupno 485 pomorščaki. Indija, ki je med največjimi svetovnimi uvoznicami utekočinjenega zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina, je zaradi motenj v dobavi uvedla strožji nadzor nad oskrbo z energenti.

Medtem je Bahrajn danes uvedel prepoved nočne plovbe v svojih vodah, še navaja AFP. Ukrep je namenjen zaščiti pomorščakov in za zagotavljanje varnosti države.

Pakistanski zunanji minister pa je danes sporočil, da je Teheran dovolil prehod 20 pakistanskih ladij skozi Hormuško ožino, kar je nekoliko omililo strah pred morebitno energetsko krizo.

Pakistan je danes gostil pogovore med diplomati iz Savdske Arabije, Egipta in Turčije, ki so se osredotočili na končanje vojne na Bližnjem vhodu. Po besedah pakistanskega zunanjega ministra Išaka Dara so obravnavali razmere v regiji, napredek pri miru in stabilnosti ter krepitev partnerstva in sodelovanja.

Srečanje je potekalo v pakistanski prestolnici Islamabad, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pakistanski zunanji minister Dar je dejal, da je do pogovorov prišlo v kritičnem trenutku.

Predstavniki Savdske Arabije, Egipta in Turčije so se z Darom srečali še na ločenih dvostrankarskih srečanjih, pogovore pa so imeli tudi s pakistanskim vojaškim poveljnikom Asimom Munirjem.

Dar je na srečanju s savdskim kolegom Faisalom bin Farhanom pohvalil "izjemno zadržanost" Rijada v kriznih razmerah in izpostavil potrebo po enotnosti islamskih držav v tem času.

Pakistan, ki si z Iranom deli 900 kilometrov dolgo mejo, si v zadnji zaostritvi razmer v regiji prizadeva igrati vlogo posrednika za dosego miru. Ločeno se je že ponudil tudi za gostitelja pogovorov med ZDA in Iranom, a potrditve še ni.

Iran uradno ne priznava pogovorov z Washingtonom, je pa preko Islamabada poslal odziv na načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v 15 točkah.