Ruska državna tiskovna agencija Tass, ki se sklicuje na podatke zvezne agencije za letalski promet Rosavijacija, poroča, da je v padcu zasebnega letala blizu mesta Kuženkino v ruski regiji Tver umrlo 10 ljudi. Letalo embraer, ki je bilo v lasti Jevgenija Prigožina, je letelo iz Moskve v Sankt Petersburg, na krovu pa je bilo sedem potnikov in trije člani posadke.
Glede na objavljeni seznam potnikov sta bila na letalu tako Prigožin kot Dmitrij Utkin, ki stojita za ustanovitvijo paravojaške skupine Wagner, ki je večino časa namenila varovanju ruskih geopolitičnih interesov v tujini in se je na strani Rusije do upora proti ruskemu vojaškemu vrhu borila tudi v Ukrajini.
Seznam potnikov in članov posadke, kot ga je objavila Rosavijacija:
Propustin Sergej
Makarjan Jevgenij
Totmin Aleksander
Čekalov Valerij
Utkin Dmitrij
Matušev Nikolaj
Prigožin Jevgenij
Člani posadke:
Levšin Aleksej, pilot
Karimov Rustam, kopilot
Raspopova Kristina, stevardesa
Telegramov kanal Grey Zone, ki je povezan z Wagnerjem, je prvi poročal o Prigožinovi smrti in je zapisal tudi, da je letalo sestrelila protizračna obramba: "Vodja Wagnerja, ruski heroj in patriot Jevgenij Viktorovič Prigožin je umrl zaradi dejanja ruskih izdajalcev," so zapisali.
Jevgenij Prigožin je pred natanko dvema mesecema vodil (spodleteli) upor Wagnerjevcev proti vodstvu ruske vojske. Putin je organizatorje upora takrat označil za izdajalce, številni analitiki so ocenjevali, da se bo maščeval.
Kot navajajo, so lokalni prebivalci zaslišali dva močna poka pred nesrečo in videli dve kondenzacijski sledi na nebu. Letalo je po padcu na tla zajel ogenj.
Postal trn v peti Kremlja
Najemniško skupino Wagner naj bi leta 2014 ustanovil Dmitrij Utkin, veteran obeh čečenskih vojn, ki je bil več let zaposlen v ruski vojaško obveščevalni službi (GRU), tudi on pa je bil na seznamu potnikov padlega letala.
Prigožin je bil v preteklosti tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vse od junijskega poskusa upora proti vodstvu ruske vojske, ki se je po posredovanju predsednika Belorusije, kamor naj bi se Wagnerjevci tudi umaknili, končal po vsega 24 urah, se vodja najemniške vojaške skupine Wagner ni veliko pojavljal v javnosti.
Od takrat se je 62-letni Jevgenij Prigožin večkrat oglasil le prek zvočnih posnetkov, objavljenih na različnih kanalih Telegrama, svoj prvi video nagovor pa je objavil prav ta teden – trdil je, da se nahaja v eni od afriških držav.
Po uporu je bila nadaljnja usoda Wagnerjevih operacij v tujini pod vprašajem, a je Kremelj, ki je priznal, da v celoti financira skupino, zatrdil, da se njeno delovanje v Afriki nadaljuje.
Prigožinov upor je predstavljal enega največjih izzivov za dolgoletno vladavino ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vodja Wagnerjeve skupine je imel pomembno vlogo pri invaziji na Ukrajino, si je pa večkrat dovolil ostro kritiko ruskih (vojaških) oblasti in je opozarjal na pomanjkanje streliva za njegove enote, ki so se v Ukrajino prišle borit za rusko stran.
Odkrito nezadovoljstvo Wagnerjevcev se je začelo s spopadi v Bahmutu. Sprva tiho, nato pa so se vse glasneje upirali ruski vojski in (zdaj že nekdanjemu) načelniku ruskega generalštaba Valerij Gerasimovu ter obrambnemu ministrstvu, ki ga (še vedno) vodi Sergej Šojgu.
Putin je organizatorje upora takrat označil za izdajalce, ki so Rusiji zasadili nož v hrbet. Številni analitiki pa so ocenjevali, da se bo ruski predsednik Prigožinu maščeval. Po novici o smrti dveh vodilnih mož se je poslopje Wagnerjevega centra v Sankt Petersburgu osvetlilo v obliki križa, ljudje pa so začeli prinašati cvetje pred Prigožinov lokal. Wagnerjevi plačanci, ki so se umaknili v Belorusijo, naj bi nameravali iz države kreniti v Rusijo, nacionalna garda je v visoki pripravljenosti, je razvidno iz zapisov na Telegramu.
