Sporni afriški jez spet poln vode – Etiopija se veseli, Egipt protestira

"Drugo polnjenje jezu je zaključeno in voda preplavlja," je zadovoljno sporočil Saleshi Bekele, minister, pristojen za vodo, namakanje in energetiko. "To pomeni, da imamo zdaj dovolj kapacitete, da poganja dve turbini," je dodal na Twitterju.

Poteza pa je razburila Egipt, ki ga je Etiopija sicer že prejšnji mesec uradno obvestila, da je začela polnjenje jezu, svoje nasprotovanje pa so izrazili že takrat, poroča Reuters. 

Egipt, Etiopija in Sudan se že celo desetletje prepirajo glede jezu, ki ga Adis Abeba gradi na Modrem Nilu. Dogovora o tem, kako bodo polnili jez, imenovan Veliki etiopski preporod oziroma Grand Ethiopian Renaissance Dam (Gerd), in kako bodo upravljali z njim, pa še vedno ni.

Pomembno geopolitično vprašanje

Etiopija je tudi lani v tem času, ko je bilo deževno obdobje, napolnila jez do ravni, ki je bila cilj za prvo leto. To je bilo ravno takrat, ko so se voditelji Afriške unije (AU) sešli na virtualnem vrhu o jezu, ki bi lahko bil povod vojne za vodo med državami ob Nilu. Predsednik komisije AU-ja je poudaril, da morajo Etiopija, Sudan in Egipt nujno doseči dogovor, ki bo ščitil interese vseh treh strani.

Največji afriški jez naj bi Etiopiji zagotovil oskrbo z elektriko. Je namreč del projekta največje hidroelektrarne v Afriki, s katero želi ta država za več kot dvakrat povečati svojo proizvodnjo elektrike in postati njen velik izvoznik. To bi tudi zmanjšalo hudo revščino v Etiopiji in pospešilo njen razvoj. 

Egipt in Sudan, ki ležita nižje ob afriškem veletoku, pa se bojita, da bosta zaradi jezu dobila po Nilu premalo vode in bosta tako imela težave pri oskrbi z njo. V od Nila odvisnem Egiptu se še posebej bojijo vpliva Gerda v času suše.

To vprašanje po mnenju mnogih analitikov v sebi skriva potencial za izbruh vojne. Egipt in Sudan sta prosila, da se vse tri države pred začetkom polnjenja jezu dogovorijo o tem, kako hitro naj se jez napolni, koliko vode mora Etiopija pustiti naprej in kako reševati prihodnje spore. Več krogov tristranskih pogovorov o okoli 4 milijarde evrov vrednem projektu, ki ga je Etiopija začela leta 2011, pa se je končalo brez napredka.