Jezni Vučić: Ob meji s Srbijo pojejo o 'bandi četniški'

Kontroverzni hrvaški pevec Marko Perković Thompson nadaljuje serijo letošnjih koncertov – poleg najodmevnejšega aprilskega koncerta v Zagrebu je med drugim letos nastopil tudi v Poreču, na Reki, v Šibeniku, Splitu, Imotskem in Zaprešiću tik ob slovenski meji.

Včeraj pa je več kot 100.000 ljudi zbral v Vukovarju, ki mu zaradi njegove tragične usode v domovinski vojni leta 1991 na Hrvaškem pravijo mesto heroj. Ker pa leži na skrajnem vzhodu Hrvaške tik ob meji s Srbijo in tam še vedno živi skoraj tretjina srbskega prebivalstva, se je tokratni koncert znašel tudi na naslovnicah srbskih medijev – označili so ga za "ustaško fešto", jezno se je oglasil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Thompson namreč velja za kontroverzno osebo zaradi poveličevanja nacionalizma in ustaštva, na koncertih skupaj s publiko vzklika sporen ustaški pozdrav "za dom spremni", s katerim se začne ena od njegovih pesmi – Bojna Čavoglave. Nič drugače ni bilo niti v Vukovarju, pevec pa je vsem, ki nasprotujejo temu pozdravu in tej pesmi, sporočil, da nasprotujejo tudi domovinski vojni.

"To je enako, kot je bil 'Sieg heil' za nemške naciste, le malo hujše, ker so bili večje pošasti," pa je danes ob odprtju novega avtocestnega odseka t. i. Donavskega koridorja na vzhodu Srbije zatrdil Vučić. "Mnogi v Evropi ne poznajo zgodovine ali je nočejo poznati, ne razumejo, da je bil to tudi po pričevanjih najhujši zločinski režim, v svoji pošastnosti in krutosti celo hujši od Hitlerjevega režima. S tem se hvalijo in so ponosni," se je razgovoril o hrvaškem odnosu do ustaštva.

"In potem pridejo na mejo s Srbijo in zapojejo pesem 'naša roka vas bo dosegla v Srbiji, četniška banda'. Verjetno bi morali mi z nasmehom reči – kakšna lepa pesem, res ste dobri v tem in jo sprejeti z navdušenjem," ga je poleg začetka pesmi Bojna Čavoglave zmotilo tudi njeno nadaljevanje. Gre za pesem, ki jo je Thompson posnel leta 1991 in je bila namenjena dvigovanju morale med vojno, govori pa o obrambi svoje rodne vasi v zaledju Dalmacije pred srbskimi silami.

Vučić je zbranim novinarjem danes dejal, da Srbija zaradi dogajanja v Vukovarju vseeno ne namerava Hrvaški poslati protestne note, češ da bi morali, kot pravi, zaradi vedenja na Hrvaškem to storiti "vsaj 12-krat na dan", njegove izjave povzema Net.hr.

Kot poroča omenjeni medij, je Thompson na sobotnem koncertu zbral več kot 100.000 ljudi, po še nepreverjenih podatkih celo 120.000 ljudi. Po podatkih vukovarsko-srijemske policijske uprave resnih kršitev zakona ni bilo, največ ljudi so obravnavali zaradi pirotehnike. Thompson je nad odrom pripravil tudi šov z droni, ki so med drugim oblikovali insignije, ki so jih hrvaški branitelji nosili med vojno.

Vukovarski župan Marijan Pavliček je v izjavi dejal, da je koncert minil dostojanstveno, brez incidentov in da obiskovalci niso nikogar žalili. Dodal je, da je kot župan resnično ponosen in da je še vedno navdušen nad toliko ljudmi in nepozabnim trenutkom, ki bo ostal v trajnem spominu vseh, ki so se koncerta udeležili.

Šlo je za največji koncert v zgodovini Vukovarja, ki je imel tudi dobrodelno noto, saj bodo sredstva od prodanih vstopnic namenjena gradnji študentskega doma salezijancev v Zagrebu in donatorski kampanji "Tudi ti si Vukovar" za izgradnjo stadiona v vukovarskem Borovem naselju, ki bo nosil ime "12 hrvaških redarstvenikov".

Ime je posvečeno usodi dvanajsterice policistov, ki so bili 2. maja 1991 ubiti v oboroženem incidentu v bližnjem Borovem selu, delu mesta z večinsko srbskim prebivalstvom. Ta dogodek je bil le uvertura v še večjo morijo, ki je kmalu sledila.

Bitka za Vukovar je bila največja in najbolj krvava bitka v hrvaški domovinski vojni. Šlo je za 87-dnevno obleganje hrvaškega mesta Vukovar s strani JLA ob pomoči srbskih paravojaških sil od avgusta do novembra 1991. Bitka se je končala s porazom tamkajšnjega Zbora narodne garde, velikim uničenjem Vukovarja ter številnimi poboji in pregonom hrvaškega prebivalstva. Hrvaška stran je naštela skoraj 3000 ubitih, tako braniteljev kot civilistov.

Čeprav je Vukovar nazadnje padel in je Hrvaška ponovni nadzor nad mestom po mirni reintegraciji vzpostavila šele leta 1998, je bitka za Vukovar v hrvaški vojni literaturi zabeležena kot ena najpomembnejših. Kot pravijo, je trimesečno zadrževanje sil JLA in paravojaških enot preprečilo okupacijo celotne Slavonije in nadaljnji prodor proti prestolnici Zagreb, kar je bil prvotni načrt jugoslovanske armade.

Vukovar je na Hrvaškem z zakonom razglašen kot mesto posebne pietete. Po zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem iz leta 2021 v Vukovarju živi 29,73 odstotka Srbov, kar je nekaj manj kot tretjina tamkajšnjega prebivalstva. Tudi tri desetletja po koncu vojne je lepo obnovljeno mesto še naprej precej razdeljeno, hrvaški in srbski otroci obiskujejo ločene razrede, njihovi starši pa neformalno družbeno delitev ohranjajo v različnih gostinskih lokalih.

Ekonomska situacija pa je enako neprijazna do vseh. Če je Slavonija nekoč veljala za žitnico Jugoslavije in je znamenita tovarna obutve Borovo na vrhuncu zaposlovala več kot 20.000 ljudi, je pomanjkanje delovnih mest v zadnjih letih povzročilo velik val izseljevanja. Tako hrvaško kot srbsko prebivalstvo je po kruh odšlo predvsem v Nemčijo, kjer pa, kot pripovedujejo sami, prej omenjenih delitev, kot jih poznajo doma, ni več ...