Rusija in Belorusija podaljšali vojaške vaje, Putin in Macron s prizadevanji za premirje

Nevarnost vojne v Evropi se je ta konec tedna še okrepila. Ruski vojaki bodo v Belorusiji, s tem pa tudi nedaleč od meje z Ukrajino, ostali dlje od dosedanjih napovedi.

Rusija in Belorusija sta namreč napovedali podaljšanje skupnih vojaških vaj, ki naj bi se sicer končale danes. Kot razlog je beloruski obrambni minister Viktor Hrenin navedel povečano vojaško aktivnost na zunanjih mejah obeh držav ter eskalacijo razmer na vzhodu Ukrajine. Kako dolgo bodo trajale vaje in koliko od okoli 30.000 ruskih vojakov bo zato ostalo v Belorusiji, ni jasno.

Moskva je po navedbah Zahoda na meji s sosednjo Ukrajino sicer nakopičila že okoli 150.000 vojakov, čeprav zanika načrtovanje napada.

Na varnostni konferenci, ki se zaključuje, so zahodni voditelji v soboto večkrat pozvali Rusijo, naj zmanjša napetosti, obenem pa so grozili tudi z ostrimi sankcijami v primeru napada.

Macron in Putin za prizadevanja za premirje na vzhodu Ukrajine

Francoski in ruski predsednik, Emmanuel Macron in Vladimir Putin, sta se medtem v telefonskem pogovoru dogovorila, da si bosta prizadevala za premirje na vzhodu Ukrajine, so sporočili iz Elizejske palače.

Macron in Putin sta izpostavila potrebo po iskanju diplomatske rešitve trenutne krize in se zavezala, da bosta storila vse za to, da takšno rešitev tudi najdeta. Voditelja sta se dogovorila tudi za pogovor med zunanjima ministra Francije in Rusije. Ta se bo v obliki telefonskega pogovora odvil že v ponedeljek, je povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova.

Ruski predsednik Putin je za najnovejšo eskalacijo razmer na vzhodu Ukrajine po pogovoru z Macronom sicer okrivil Kijev. Kot je dejal, gre za posledico provokacij, ki jih izvajajo ukrajinske varnostne sile. A obenem je menil, da se morajo diplomatski napori za iskanje rešitve okrepiti. ZDA in zveza Nato pa morata ruske zahteve po varnostnih jamstvih vzeti resno, je podčrtal.

Ruska stran je v pogovoru tudi izpostavila, da Kijev v pogajalskem procesu le igra in ne želi dejansko uresničiti že doseženih dogovorov. Obenem je opozorila na nevarno dobavo orožja in streliva Ukrajini s strani več članic zveze Nato, saj ta Kijev spodbuja k "vojaški rešitvi" spora s proruskimi separatisti v Lugansku in Donecku.

Po navedbah medijev sta se predsednika strinjala glede nadaljnjega iskanja rešitev na ravni zunanjih ministrov in političnih svetovalcev držav t. i. normandijske četverice - Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije. Gre za implementacijo sporazuma iz Minska iz leta 2014, ki poziva k premirju na vzhodu Ukrajine, a zaenkrat obstaja le na papirju.

Prav tako sta se dogovorila za intenzivno sodelovanje v okviru trilateralne kontaktne skupine, ki združuje Ukrajino, Rusijo in Organizacijo za varnostno sodelovanje v Evropi (Ovse). Skupina naj bi se sestala že "v nekaj urah" s ciljem prepričati vpletene strani v prekinitev ognja.

Putin je v pogovoru Macronu tudi zatrdil, da namerava ruske sile umakniti iz Belorusije takoj, ko se zaključijo skupne vojaške vaje obeh omenjenih držav, ki so jih sicer prav danes podaljšali. Pogovor med voditeljema je trajal eno uro in 45 minut. Temu je sledil še 60-minutni pogovor Macrona z ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim.

Tudi Zelenski je po pogovoru pozval k obnovi pogovorov z Rusijo pod nadzorom Ovseja in takojšnji prekinitvi ognja na vzhodu države. "Smo za pospešitev mirovnega procesa. Podpiramo takojšnje srečanje trilateralne kontaktne skupine," je dejal Zelenski. Poljsko predsedstvo Ovseja je medtem zaradi "hitrega poslabševanja varnostnih razmer na terenu" danes za ponedeljek sklicalo izredno zasedanje stalnega sveta Ovseja o Ukrajini.

Johnson: Rusija načrtuje največjo vojno v Evropi po letu 1945

"Vsi znaki kažejo, da se je načrt na nek način že začel," je za BBC dejal britanski premier Boris Johnson ter ob tem ponovil, da obveščevalne informacije namigujejo, da namerava Rusija napasti Ukrajino. Podobno je svoje prepričanje v gotovo invazijo v soboto izrazil tudi ameriški predsednik Joe Biden. Invazija naj bi po obveščevalnih podatkih prišla vse do ukrajinske prestolnice, Kijeva.

Po zasedanju v Münchnu je voditelj Združenega kraljestva opozoril še, kakšno ceno bi ob izpolnitvi teh napovedi plačali tudi v človeških življenjih. Dokazi kažejo, da Rusija načrtuje "največjo vojno v Evropi po letu 1945", je dejal. Navezal se je tudi na ameriškega predsednika in povedal, da je slednji obveščevalnim službam zahodnih voditeljev povedal, da Rusija vstopa v Ukrajino ne načrtuje le prek Donbasa, temveč tudi iz Belorusije.

Najnovejše ocene ameriške vlade kažejo, da je trenutno na meji z Ukrajino nameščenih od 169.000 do 190.000 ruskih vojakov. Ti so tako v Rusiji kot tudi v sosednji Belorusiji, vendar pa ta številka vključuje tudi upornike v vzhodni Ukrajini. Na konfliktnih območjih se medtem nadaljujejo kršitve prekinitve ognja, v obstreljevanju pa sta v soboto umrla najmanj dva ukrajinska vojaka, poročajo tuji mediji.

V Belorusiji naj bi se sicer danes končale skupne vojaške vaje z Rusijo, ki so se začele 10. februarja. Skrb je zbujala predvsem okrepljena prisotnost ruskih vojakov. V okviru vaj so sicer preverjali pripravljenost vojaških enot v primeru napada od zunaj, boja proti terorizmu ter zaščite interesov obeh držav.

Nasilje na vzhodu Ukrajine se zaostruje, v obstreljevanju ubita dva civilista

Obe strani poročata o novih kršitvah prekinitve ognja. Proruski separatisti v samooklicanih Ljudskih republikah Doneck in Lugansk trdijo, da so ukrajinske sile ponoči večkrat obstreljevale vasi na njihovi strani t. i. kontaktne črte. Tudi ukrajinska vojska je davi navedla vrsto kršitev prekinitve ognja s strani separatistov.

Po navedbah slednjih sta bila v današnjih napadih - natančneje v obstreljevanju neke vasi v Lugansku - ubita najmanj dva civilista, medtem ko sta bila v soboto na območju po navedbah Kijeva ubita dva ukrajinska vojaka. Kot poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema nemška agencija dpa, so trupli omenjenih civilistov danes potegnili izpod ruševin. Vas naj bi pred tem obstreljevali ukrajinski vojaki in pri tem uničili najmanj pet stanovanjskih hiš.

Navedb tako ene kot druge strani sicer ni mogoče neodvisno preveriti. Podatki, ki jih zbirajo opazovalci Ovseja na nemirnem območju, pa potrjujejo, da se razmere tam nevarno zaostrujejo. V zadnjih dneh se je tako število kršitev premirja močno povečalo, samo v soboto so jih našteli več kot 1500, od tega skoraj 1000 v Lugansku in skoraj 600 v Donecku.

Pred granatami bežal tudi ukrajinski notranji minister

Med drugim je moral pred granatami v soboto bežati ukrajinski notranji minister Denis Monastirski, ki je obiskal vojake na vzhodni frontni črti. Samo nekaj minut potem, ko je novinarjem zatrdil, da so v Kijevu "pripravljeni na vse scenarije", ga je namreč preletelo več izstrelkov in nedaleč stran je odjeknilo več eksplozij. Minister in njegovo spremstvo so se zato pognali v beg in si hitro poiskali zavetje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem v soboto odločno kot "lažne" zavrnil trditve Rusije, da naj bi nekaj ukrajinskih topniških granat padlo na ozemlje Rusije nedaleč od meje z Ukrajino in povzročilo gmotno škodo.

Mednarodni odbor Rdečega križa opozarja, da je situacija nevarna. Poziva k zaščiti civilistov, ujetih v konflikt na vzhodu Ukrajine, ki je terjal že okoli 14.000 življenj. Skrbijo ga tudi težave pri oskrbi s pitno vodo in drugimi nujnimi potrebščinami na območju, saj je bila v nasilju med drugim poškodovana pomembna infrastruktura, piše dpa.

Voditelja Donecka in Luganska sta v soboto pozvala k splošni mobilizaciji vseh moških, ki so sposobni v rokah držati orožje, že dan pred tem pa sta napovedala množično evakuacijo civilistov v Rusijo, saj da so razmere v Donbasu na robu vojne.

Ruski minister za civilno obrambo Aleksander Čuprijan je za rusko tiskovno agencijo Tass zdaj povedal, da je v rusko južno regijo Rostov že pribežalo kakih 40.000 ljudi z vzhoda Ukrajine, ki so jih namestili v 92 zasilnih bivališčih.

Johnson je medtem nakazal, da bi ob uresničitvi groženj Združeno kraljestvo lahko uvedlo še bolj daljnosežne sankcije proti Rusiji, kot so trenutno na mizi. Kot je pojasnil, bi lahko Združeno kraljestvo in ZDA ruskim podjetjem preprečili trgovanje s funti in dolarji, kar bi za njihova podjetja pomenilo velik udarec.