Hessy Levinsons Taft se je rodila 17. maja 1934 v Berlinu judovskima staršema, latvijskima opernima pevcema. Ko je bila stara šest mesecev, sta jo starša dala fotografirati pri fotografu Hansu Ballinu. Fotografijo so kmalu zatem nacistični oblastniki izbrali za naslovnico revije Sonne ins Haus, ki je, kot piše The New York Times, iskala otroka kot utelešenje čiste arijske rase. Izbor je osebno potrdil propagandni minister Joseph Goebbels. Fotograf je pozneje priznal, da je fotografijo judovske deklice namenoma vključil kot ironično provokacijo.
Ko so njeni starši ugotovili, da se Hessyjina podoba pojavlja v oglasih, na razglednicah in v domovih po vsej Nemčiji, so živeli v strahu, da bi razkritje njenega judovskega porekla pomenilo konec zanje. Deklico so zadrževali v stanovanju in se izogibali javnosti. Leta 1937 so zapustili Nemčijo, se preselili v Latvijo, nato v Pariz, po nacistični okupaciji Francije pa zbežali v Nico in na Kubo. Leta 1949 so se dokončno naselili v New Yorku.
Dolga leta je družina zgodbo o naslovnici hranila kot strogo skrivnost. Levinsonsova jo je javnosti razkrila šele leta 1987 v knjigi Utišani glasovi: Preživeli judje iz Latvije se spominjajo, kjer je zapisala, da je bila prav ona tista judovska deklica, ki so jo nacisti razglasili za vzor arijske rase.
V ZDA si je, kot poroča The New York Times, zgradila uspešno akademsko in strokovno kariero. Diplomirala je iz kemije na Barnard Collegeu, magistrirala na Univerzi Columbia in več kot 30 let delala pri Službi za izobraževalno testiranje v Princetonu v New Jerseyju, kjer je vodila programe za napredne srednješolske izpite. Pozneje je kot predavateljica kemije na Univerzi St. John's v New Yorku poučevala in raziskovala področje trajnostne rabe vode.
Hessy Levinsons Taft je pogosto poudarjala, da je v zgodbi o svoji naslovnici našla poseben občutek zadoščenja. Ironijo, da so nacisti kot ideal razglasili judovsko deklico, je razumela kot dobro maščevanje in kot dokaz notranje praznine njihove ideologije. Hkrati je opozarjala, da bi jo razkritje v času nacizma gotovo stalo življenja.
Izvode revije z znamenito naslovnico je podarila Muzeju holokavsta v Washingtonu in Yad Vashemu v Jeruzalemu, tretjega pa je zapustila svojim otrokom, navaja The New York Times.
