Južnokorejska policija preiskuje predsednika Juna, po državi protesti in stavke

Južnokorejski predsednik Jun Suk Jeol je v torek razglasil vojno stanje in za svojo odločitev nanizal vrsto razlogov, v prvi vrsti naj bi želel "zaščititi liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odstraniti protidržavne elemente". Kritičen je bil zlasti do dela opozicije, ki ima v parlamentu večino in je kmalu po razglasitvi vojnega stanja glasovala proti izrednemu ukrepu.

Glavna opozicijska Demokratska stranka (DP) je nato Juna, nekatere ministre ter visoke vojaške in policijske uradnike obtožila vstaje. Južnokorejska policija je zato danes sprožila uradno preiskavo obtožb, za katere je lahko zagrožena celo dosmrtna zaporna kazen ali smrt.

Nekatere opozicijske poslance skrbi, da se bi lahko zgodil nov poskus uvedbe vojnega stanja, zato se zadržujejo blizu parlamenta, da bi lahko zavrnili vsako takšno razglasitev.

V soboto glasovanje za odstavitev Juna

Opozicijske stranke so prav tako v parlament vložile predlog za odstavitev Juna, o katerem bodo poslanci predvidoma glasovali v soboto ob 11. uri po srednjeevropskem času. V predlogu opozicija predsednika obtožuje kršenja ustave in navaja, da vojnega stanja ni razglasil zaradi skrbi za nacionalno varnost, temveč da bi se izognil preiskavam, v katere so vpleteni tako Jun kot njegova družina.

Ču Kjung Ho, predstavnik Stranke moči ljudstva (PPP), katere član je tudi Jun, je danes napovedal, da bo vseh 108 njihovih poslancev enotno zavrnilo predlog za odstavitev Juna. Vodja PPP Han Dong Hun pa je Juna pozval, naj zapusti stranko in dodal, da PPP "ne poskuša braniti predsednikovega protiustavnega vojnega stanja".

Opozicija sicer potrebuje le osem somišljenikov iz stranke PPP, da bi si zagotovila dvotretjinsko večino, ki je potrebna za sprejetje predloga za odstavitev predsednika. Končno odločitev nato sprejme ustavno sodišče, nove volitve pa morajo biti v skladu z ustavo izvedene v roku 60 dni od odstavitve predsednika.

Če bodo poslanci izglasovali sklep o odstavitvi predsednika, bo Jun drugi južnokorejski predsednik v zadnjih 10 letih, ki bo moral zapustiti stolček. Leta 2016 so po obtožbah o tem, da je prijatelju pomagal pri izsiljevanju, odstavili takratnega predsednika Parka Geuna Hjea.

Odstopljenemu ministru prepoved potovanja

Jun je medtem danes sprejel odstop obrambnega ministra Kima Jong Hjuna in na položaj imenoval veleposlanika v Savdski Arabiji Čoija Bjung Hjuka. Odstopljenemu obrambnemu ministru je tožilstvo prepovedalo potovanja v tujino zaradi njegove vloge pri razglasitvi vojnega stanja in zaradi suma, da bi lahko zbežal iz države.

Nekdanji minister je bil namreč odkrit podpornik predsednikove odločitve, po mnenju nekaterih pa celo glavni pobudnik zanjo. Kim se je sicer javno opravičil za svojo vlogo pri razglasitvi vojnega stanja. 

Po državi številni protesti in stavke

Številne skupine so za danes napovedale protestne shode in stavke, s katerimi izražajo svoje nezadovoljstvo nad stanjem v državi in na katerih pozivajo predsednika k odstopu. Svoj shod so sicer napovedali tudi podporniki predsednika. 

Enega od protestov se udeležujejo tudi veterani. Nekaj deset se jih je zbralo pred predsedniško palačo in zahtevajo odstop Juna. V znak protesta sta si eden od veteranov in njegova žena pobrila lase. Gre za tradicionalno obliko protesta v Južni Koreji, ki ima korenine v tradicionalnem konfucijanskem učenju in je v zgodovini veljalo za način izkazovanja predanosti cilju.

Sindikalisti so pozvali k splošni stavki. Stavki so se med drugim pridružili tudi delavci proizvajalca avtomobilov Hyundai. Delnice podjetja so zaradi razglasitve vojnega stanja padle za več kot 1,6 odstotka.

Južnokorejski finančni trgi so se sicer v četrtek stabilizirali, potem ko je nesupešen poskus predsednika Juna, da uvede vojno stanje, to četrto največje azijsko gospodarstvo pahnil v negotovost.