Zaradi primanjkljaja delavcev je Hrvaška pričela z zaposlovanjem delavcev iz tujine, predvsem iz sosednjih balkanskih držav in Azije, poročajo hrvaški mediji. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo letos izdali dodatnih 100.000 delovnih dovoljenj, ki bodo dodeljeni predvsem delavcem v turizmu, gostinstvu in gradbeništvu.
Na Hrvaškem letos pričakujejo turistično okrevanje: Do junija je državo obiskalo že skoraj tri milijone turistov, kar je trikrat več kot lani. Visok obisk hkrati napoveduje dobro poletno sezono. Prebivalci so zaradi visokega obiska zadovoljni, skrbi pa jih manko potrebnih delavcev.
Hrvaška se sicer s pomanjkanjem delavcev srečuje že dlje časa. Leta 2013, ko je država vstopila v EU, je več kot 250.000 Hrvatov odšlo v tujino. Zaradi želje po boljšem življenskem standardu so se domačini preselili predvsem v Nemčijo, Avstrijo in na Irsko.
Problem se je še povečal s koronskimi omejitvami, zaradi katerih so se bili delavci iz turizma in gostinstva primorani zaposliti v drugih sektorjih, kjer so kasneje zaradi boljših pogojev tudi ostali.
Direktor istrske turistične skupnosti Denis Ivošević je opozoril, da bodo objekti zaradi pomanjkanja delovne sile, če bodo hoteli obdržati raven kakovosti, morali zmanjšati kapacitete. "V hotelu s petimi zvezdicami namreč morate dobiti petzvezdične storitve," je pojasnil za STA.
Strokovnjaki opozarjajo, da pri pomanjkanju delavcev ne gre za trenutni, ampak trajni problem, s katerim se je potrebno soočiti. Namesto da delodajalci zaposlujejo tuje delavce, bi država morala delati na tem, da v sektorje privabi lokalne prebivalce. Na hrvaški agenciji za zaposlovanje kot možne rešitve predlagajo boljše delovne pogoje in spodbujanje mladih k iskanim poklicem.
"Tisti delodajalec, ki ponuja dobro plačo in ima dobre delovne pogoje, nima težav pri iskanju delavcev," je dodala Nataša Kačar, direktorica agencije.
S problemom so se sicer srečale tudi druge evropske države, med katerimi so Francija, Španija in Grčija, z njim pa smo seznanjeni tudi v Sloveniji.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.