Kaj bi se lahko zgodilo, če ZDA napadejo Iran?

Britanski BBC je pripravil sedem možnih scenarijev, ki bi se lahko odvili, če bi Združene države ob zaostrovanju napetosti tudi izvedle grožnjo in napadle Iran.

Prvi scenarij, ki ga izpostavljajo, so ciljno usmerjeni napadi z minimalnim številom civilnih žrtev in prehod v demokracijo. Poudarjajo sicer, da gre za zelo optimistično prihodnost, ki sodeč po razvoju dogodkov po vojaški intervenciji Zahoda v Iraku in Libiji ni najbolj verjetna. V teh dveh državah so namreč padcu brutalne diktature sledila leta kaosa in nasilja.

A vseeno bi se lahko zgodilo, da bi po ameriških zračnih in pomorskih napadih, ki bi bili omejeni in bi ciljali predvsem vojaške baze iranskega Korpusa islamske revolucionarne garde (IRGC) in enote Basij (paravojaške sile pod nadzorom IRGC) ter izstrelišča in skladišča balističnih raket ter iranski jedrski program, režim padel, država pa bi lahko sčasoma prešla v demokracijo.

Drugo verzijo so poimenovali "venezuelski model", po katerem bi po hitri in močni ameriški akciji iranski režim sicer preživel, a bi bila njegova politika v prihodnje bolj umirjena – Islamska republika bi bila prisiljena omejiti svojo podporo nasilnim milicam na Bližnjem vzhodu, ustaviti ali omejiti svoje domače jedrske in balistične raketne programe ter omiliti zatiranje protestov.

A tudi za ta scenarij ocenjujejo, da ni najverjetnejši, saj vodstvo Islamske republike že več desetletij kljubuje in se upira spremembam.

Kot najverjetnejši scenarij medtem omenjajo vojaški prevzem oblasti po padcu režima. Močne strukture znotraj Irana se namreč iz lastnih interesov borijo proti spremembam in padcu režima, ki jim odgovarja, zaradi česar tudi množični protesti niso prinesli večjih sprememb.

Zato je najverjetneje, da bi oblast v primeru ameriškega napada prevzela vojaška vlada, ki bi jo povečini sestavljali člani IRGC.

Po drugi strani bi lahko napadu sledilo maščevanje tako ameriškim silam kot iranskim sosedam, za katere bi režim ocenil, da so na tak ali drugačen način pomagale ZDA. Ob tem so ob arabski strani Perzijskega zaliva, zlasti v Bahrajnu in Katarju, razporejene številne ameriške baze in objekti.

Iran je že obljubil, da se bo maščeval za vsak ameriški napad ter opozoril, da "ima prst na sprožilcu".

Iranske sosede, ki so zaveznice ZDA, so zaradi napetosti med državama močno zaskrbljene, saj so prepričane, da se bo kakršna koli ameriška vojaška akcija na koncu obrnila proti njim.

Možnost iranskega nameščanja min v Perzijskem zalivu predstavlja potencialno grožnjo za svetovni ladijski promet in oskrbo z nafto vse od iransko-iraške vojne med letoma 1980 in 1988, ko je Iran miniral plovne poti.

Hormuška ožina med Iranom in Omanom predstavlja kritično prometno točko, saj skozi ožino vsako leto potuje približno 20 odstotkov svetovnega izvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in med 20 in 25 odstotkov nafte in naftnih stranskih proizvodov.

V primeru, da bi Iran izstrelil večje število brezpilotnih letal in hitrih torpednih čolnov na eno ali več ameriških tarč (t. i. swarm attack oz. taktika, ki je zasnovana za maksimiranje nasičenosti tarč in s tem za preobremenitev ali nasičenje obrambe glavne tarče ali cilja), jih niti obramba ameriške mornarice ne bi mogla pravočasno uničiti.

Potopitev ameriške vojne ladje, skupaj z morebitnim ujetjem preživelih, bi ob tem za ZDA pomenilo veliko ponižanje, scenarij pa ob tem ni tako zelo neverjeten, saj so iranske sile usposobljene za tovrstne napade, prav tako so se v preteklosti že zgodili uspešni napadi na ameriške pomorske sile.

Kot poroča BBC, so iranske mornariške posadke večino svojega usposabljanja osredotočile na nekonvencionalno vojskovanje in iskale načine za premagovanje oz. izogibanje tehnični prednosti, ki jo uživa njihov glavni nasprotnik – Peta flota ameriške mornarice.

Zadnji scenarij, ki ga je predstavil BBC, pa napoveduje izbruh kaosa po padcu iranskega režima, ki po njihovi oceni predstavlja zelo verjetno nevarnost, ki skrbi tudi številne iranske sosede.

Poleg možnosti državljanske vojne obstaja namreč tudi tveganje, da se v kaosu in zmedi etnične napetosti lahko prelijejo v oborožen spopad, kar bi lahko sprožilo tudi novo humanitarno in begunsko krizo.