Kaj je direktor Cie počel v Moskvi?

Novica o prihodu letala Boeing C-17A Globemaster na letališče Vnukovo je sprožila začudenje in takoj zatem številna ugibanja, ko je postalo jasno, da je iz letala sestopil prvi mož ameriške obveščevalne agencije CIA John Ratcliffe. Še več sumničavosti je povzročil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je še po pristanku letala in drvenju črnih avtomobilov proti Kremlju dejal, da nimajo "nobenih informacij".

Še v ponedeljek so iz Washingtona sporočili, da Moskve in Kijeva ne bosta obiskala posebna odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner ter da je njun prihod odložen. Ali je prihod Ratcliffa kakorkoli povezan z odpovedjo njunega obiska, ni znano. Pravzaprav ni znanega nič, kar pa ne zaustavlja domnev in špekulacij.

Ameriški The Wall Street Journal navaja, da se obisk dogaja v času, ko Washington zbira podatke o ruskih pripravah na novo mobilizacijo in preizkušanju Natove odločnosti. Novinar Michael Weiss, ki dolga leta pokriva odnose z Rusijo, meni, da je glavni namen skrivnostnega obiska neposredno opozorilo Kremlju.

Weiss poudarja, da je Ratcliffe prišel, da bi "Moskvo opozoril na rusko eskalacijo proti Evropi in Natu", kar "sovpada z obveščevalnimi podatki, ki jih ZDA delijo s Poljsko, baltskimi in skandinavskimi državami, pa tudi z močnim povečanjem sabotaž ruske vojaške obveščevalne službe (GRU) v Evropi". Weiss je spomnil, da je novembra 2021 takratni šef Cie Bill Burns odšel v Moskvo, da bi Vladimirja Putina odvrnil od napada na Ukrajino.

Ratcliffe je bil v Moskvi vsega štiri ure. Weiss pravi, da tako kratko bivanje nakazuje, da je ruska stran preprosto prejela "nujno sporočilo", in dodaja, da je malo verjetno, da se je šef Cie sploh srečal z Vladimirjem Putinom, "ki bi ga sicer pustil čakati več ur".

Zelo verjetno je, da se je Ratcliffe srečal z vodjo ruske obveščevalne službe SVR Sergejem Nariškinom. Cia po obisku ni želela dati komentarjev, je pa kratko izjavo dal Nariškin. Ta je dejal, da je obisk namenjen "stikom med obveščevalnimi službami".

Januarja 2025, takoj po imenovanju Ratcliffa za direktorja Cie, je Nariškin dejal, da je pripravljen na srečanje s svojim ameriškim kolegom, če bi Washington pokazal zanimanje. Marca sta se oba šefa obveščevalnih služb prvič pogovarjala po telefonu, razpravljala o sodelovanju med agencijama in koordinaciji kriznega upravljanja ter se dogovorila, da bosta ostala v rednih stikih, da bi zmanjšala spopad med Moskvo in Washingtonom, izhaja iz javnih objav.

Aprila je Nariškin omenil še en klic z Ratcliffom in namignil, da bi se lahko kmalu zgodilo osebno srečanje. Dejal je, da imata zdaj dejansko neposredno linijo – lahko se usklajujeta in pokličeta, kadar koli je to potrebno.

Nekdanja namestnica direktorja ameriške nacionalne obveščevalne službe Beth Sanner ugotavlja, da bi lahko bil namen obiska poslati jasno sporočilo Moskvi: "Vemo, kaj nameravate storiti, in bolje, da tega ne storite." Obstaja tudi možnost, da sta Ratcliffe in Nariškin govorila o Iranu, sankcijah in ruski podpori islamski republiki.

Odkar je Donald Trump ponovno prevzel funkcijo, je njegov posebni odposlanec Steve Witkoff večkrat obiskal Moskvo, v rusko prestolnico pa sta odpotovala tudi Jared Kushner in Josh Gruenbaum.

Ruski analitiki poudarjajo, da Kremelj zelo ceni ohranitev neposrednega komunikacijskega kanala med vodji tajnih služb, tudi v času, ko so politični odnosi na nizki točki. "ZDA podpirajo Ukrajino in so za nas nasprotnik, toda kolegi iz obveščevalnih agencij lahko veliko bolj svobodno kot politiki govorijo o vrsti nakopičenih problemov, od Ukrajine do Irana in Kitajske," poudarja Rustam Čurjakov iz moskovskega inštituta Laboratorij Intelligence Express.