Kaj je razlog za kaos in nasilje v Ekvadorju?

Ekvador, domovina otokov Galapagos in obiskana turistična destinacija, je bil nekoč znan kot "otok miru", saj leži točno med dvema največjima svetovnima proizvajalcema kokaina, Perujem in Kolumbijo. Vendar je morda ravno zaradi svojega položaja izgubil svoj sloves in postal prav nasprotno. 

Zaradi svojih pristanišč je Ekvador postal ključna tranzitna točka za kokain na poti do potrošnikov v ZDA in Evropi, od leta 2020 je količina kokaina, zaseženega v državnih pristaniščih, znašala kar 77,4 tone. Ta južnoameriška država je sicer največja izvoznica banan na svetu. Zabojniki, napolnjeni z bananami, pa imajo dovolj prostora, da gre vanje tudi droga.

Zaradi dolarskega gospodarstva pa je obenem tudi pomembna strateška lokacija za pranje denarja. Ekvadorske tolpe sodelujejo s tujimi tolpami, vključno z mehiškimi karteli, brazilskimi mestnimi tolpami in celo albanskimi mafijskimi celicami, kar pa še dodatno podžiga druge spore.

Rivalske kriminalne združbe v boju za prevlado nad potmi za trgovino z drogami in v zaporih izvajajo brutalne in pogosto javne demonstracije nasilja, v katere so nemalokrat vključeni tudi povsem nedolžni civilisti, poroča CNN.

Glavno prizorišče nasilja v Ekvadorju pa niso ulice, temveč kar zaporniški sistem. Po navedbah ekvadorskih oblasti se varnostne sile stežka spopadajo s tolpami v prenapolnjenih zaporih, kjer zaporniki prepogosto prevzamejo nadzor nad podružnicami zaporov in izza rešetk vodijo kriminalne mreže. Na razmah kriminalnih združb so bile varnostne in državne sile izredno slabo pripravljene, imeli niso niti ustrezne opreme, usposabljanja ali strategije. 

Poleg tega ekvadorskemu pravosodnemu in varnostnemu sistemu grozi tudi korupcija. Leta 2022 so ZDA umaknile vizume visokim častnikom ekvadorskih državnih varnostnih sil, saj naj bi bili močno povezani s trgovino z mamili. 

Nekdanji predsednik Guillermo Lasso je zaradi naraščajočega nasilja uvedel izredne razmere. Vendar to ni ustavilo prelivanja krvi. Kvečjemu ga je še spodbudilo, naraščajoče število kaznivih dejanj pa je močno zmanjšalo Lassojevo priljubljenost, zato je 20. avgusta 2023 predpisal predčasne volitve.

Nasilje pa se je med kampanjo neverjetno razmahnilo, šlo je tako daleč, da je bil umorjen predsedniški kandidat Fernando Villavicencio in drugi lokalni politiki. S tem je bilo jasno vsem, da organizirane kriminalne združbe uporabljajo nasilje, da bi upravljale politične vajeti. Izbrani predsednik Daniel Noboa je ob zmagi obljubil, da se bo spopadel z naraščajočim kriminalom, a zdi se, da se je znašel v krizi.

Smrtonosen izbruh nasilja

Nasilju je ta teden botroval pobeg Adolfa "Fita" Maciasa iz strogo varovanega zapora v Guayaquilu. Fito je vodja zloglasne tolpe Los Choneros, ene največjih ekvadorskih tolp, ki je po podatkih raziskovalnega centra InSight Crime povezana s pomorsko trgovino z mamili ter sodeluje z mehiškim kartelom Sinaloa in kolumbijsko fronto Oliver Sinisterra, ki jo sestavljajo predvsem nekdanji uporniki iz demobiliziranih Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Fito je bil leta 2011 obsojen na 34 let zapora zaradi kaznivih dejanj, vključno s trgovino z mamili in umori. 

Zdaj, ob njegovem pobegu, je Noboa razglasil izredne razmere po vsej državi, več kot 3000 policistov in pripadnikov oboroženih sil pa je bilo napotenih, da pobeglega vodjo tolpe najdejo in privedejo nazaj pred roko pravice. V nedeljo so bile torej razglašene izredne razmere, kmalu zatem pa so se začeli dogajati incidenti v najmanj šestih zaporih v različnih provincah. 

Kriminalne skupine se niso ustavile v zaporih, val nasilnih napadov se je razširil zunaj obzidja zaporov, v Guayaquilu, največjem ekvadorskem mestu, ki obenem velja tudi za najnevarnejše, pa je bilo ubitih osem ljudi. Več policistov je bilo ugrabljenih. 

Zaradi vdora oboroženih ljudi na policijsko postajo je bilo aretiranih 13 ljudi, pri nekaterih so našli tudi strelno orožje in granate.

Po ulicah vlada kaos, spopadi in nasilje

Izredne razmere bodo trajale 60 dni, uvedena je nočna policijska ura od 23.00 do 5.00, je po poročanju AP sporočil ekvadorski predsednik Noboa. Dejal je tudi, da je vojski odobril, da prevzame nadzor nad nemirnim zaporniškim sistemom, ki je bil po njegovih besedah v zadnjih letih popolnoma zanemarjen.

Admiral Jaime Vela Erazo, vodja ekvadorskih oboroženih sil, je obljubil, da se ne bo umaknil in pogajal z oboroženimi skupinami. "Od tega trenutka dalje je vsaka teroristična skupina, opredeljena v odloku o izrednih razmerah, vojaška tarča," je dejal.

Razmere so sicer vzbudile zaskrbljenost po celotni regiji, ne samo v Ekvadorju. Sosednja Kolumbija in Peru sta med prvimi izrazila zaskrbljenost in podporo vladi pri vzpostavitvi reda. Uradniki v Peruju so sporočili, da nameravajo razglasiti izredne razmere vzdolž celotne severne meje z Ekvadorjem, perujski notranji minister pa je policiji ukazal, naj okrepi varnost.

Na nasilje so se odzvali tudi v ZDA, uradnik ameriškega zunanjega ministrstva je na družbenem omrežju X sporočil, da podpirajo prebivalce Ekvadorja in so pripravljeni nuditi pomoč ekvadorski vladi.