Ob njenem prihodu na mednarodno letališče Shenzhen Bao'an so sicer razgrnili rdečo preprogo, vendar se je morala Takaichi, ki je Kitajsko prvič obiskala od nastopa funkcije pred nekaj več kot letom dni, zadovoljiti z manjšo častno stražo in dobrodošlico predstavnika kitajske vlade nižjega ranga.
Ameriškega predsednika Donalda Trumpa je denimo ob izstopu iz letala Air Force One osebno pričakal kitajski voditelj Ši Džinping, medtem ko je ruskega predsednika Vladimirja Putina pričakal Cai Qi, visoki predstavnik komunistične partije in eden najtesnejših sodelavcev Šija, piše Guardian.
Tudi avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja so pričakale ženske v belih srajcah in rožnatih krilih, medtem ko so vojaki Ljudske osvobodilne vojske stali v postroju z bajoneti. Podobne VIP-obravnave sta bila deležna tudi južnokorejski predsednik Lee Jae Myung in prva dama Kim Hea Kyung.
Takaichi pa je ob izstopu iz letala pričakala Zhang Qiyue, nekdanja kitajska veleposlanica v Grčiji, ki je po položaju nižje od predstavnikov, ki so pozdravili druge voditelje. Kljub temu ima Zhang povezavo z Japonsko: njen oče Zhang Shu je bil nekoč kitajski veleposlanik v Tokiu.
Hladen sprejem zaradi Tajvana?
Številni hladen sprejem Kitajske povezujejo z vse ostrejšim sporom glede Tajvana, ki se je začel kmalu po tem, ko je Takaichi leta 2025 na vrhu APEC v Južni Koreji prvič nastopila na diplomatskem prizorišču. Takrat sta s Šijem izrazila zavezanost k vzpostavljanju "konstruktivnih in stabilnih" odnosov.
A le manj kot dva tedna pozneje je Takaichi sprožila diplomatsko krizo, ko je poslancem povedala, da bi kitajski napad na Tajvan lahko privedel do napotitve japonskih samoobrambnih sil, če bi konflikt predstavljal eksistencialno grožnjo Japonski. Njeno najzahodnejše otočje Yonaguni je namreč od Tajvana oddaljeno le 100 kilometrov.
Takaichi je poudarila, da bi Japonska lahko uveljavila svojo pravico do kolektivne samoobrambe oziroma priskočila na pomoč zaveznici, v tem primeru ZDA. Zato mora Tokio po njenih besedah pripraviti načrte za morebitno krizo v Tajvanski ožini.

Peking ni izključil uporabe sile za priključitev Tajvana, samoupravne demokracije, ki jo obravnava kot kitajsko provinco. Takšno priključitev označuje kot "ponovno združitev".
Kitajsko zunanje ministrstvo je njene izjave takrat obsodilo kot "napačne in nevarne", medtem ko so ji številni uporabniki družbenih omrežij očitali, da Japonsko znova vleče v predvojni militarizem. Spor pa je le poslabšal gospodarske in kulturne odnose med državama.
Peking je kitajske državljane posvaril pred počitnikovanjem in študijem na Japonskem, češ da bi bila tam lahko ogrožena njihova varnost, čeprav za takšne trditve ni predložil dokazov. Odpovedali so tudi izmenjave med državljani, predvajanje japonskih filmov na Kitajskem pa so preložili za nedoločen čas.
Januarja je udarec doživela tudi tako imenovana diplomacija pand. Japonsko sta namreč zapustili velikanski pandi Xiao Xiao in Lei Lei, ki sta bivali v tokijskem živalskem vrtu Ueno. Država je tako prvič po letu 1972, ko sta Tokio in Peking normalizirala diplomatske odnose, ostala brez pand.
In medtem ko so se Ši, Trump in Putin v četrtek v Shenzhenu pripravljali na zgodovinske tristranske pogovore, je Takaichi s Šijem uspela izmenjati le vljuden stisk roke in nekaj besed.


















































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.