Francoska policija in vsi represivni sistemi so od nekdaj veljali za brutalne. Pred leti so v knjigi dolgoletne zaporniške zdravnice Veronique Vasseur prišle na dan grozljive podrobnosti o tem, kaj se dogaja v francoskih zaporih. Tudi zdaj poročajo, da so zelo grobo ravnali tudi z mladoletnimi priprtimi, govorijo o žaljenju zaradi rase, o udarcih.
Policija na protestih ne izbira, ni targetirala samo nasilnežev, z zaporo, s solzilcem in dimnimi bombami je v kaos potegnila nasilne in veliko večino miroljubnih. 15-letni fant je izgubil roko, 14-letnik je hudo poškodovan zaradi granate, ki naj bi ga zadela v obraz. Francoski odvetniki, ki so stopili na stran mladih, pravijo, da imajo mnogi poškodbe, podobne tistim, ki bi jih dobili v vojaških spopadih.
No, stereotipno, v smislu običajno, je tudi, da pri večini protestov ponavadi iščejo krivce tam, kjer jih ni, je pa kazanje s prstom nanje marsikomu v veliko politično korist.
Protesti v Franciji s podobami razdejanja, požiganjem, razbijanjem so prišli prav tudi tujim politikom. Denimo Trumpu, ki je dogajanje uporabil kot negativen vzor, kaj bi se lahko zgodilo v ZDA, če ne bo on na straži.
Francija, nekoč velika, je zdaj požgana, oropana, zavzeli so jo migranti, džihadisti, komunisti, pravi.
Pa ni edini, oglasil se je tudi Netanjahu in številni evropski politiki, tudi pri nas.
To je sicer francoskega predsednika Macrona nekoliko razjezilo in je, ne sicer dobesedno, ampak tako implicitno dejal, naj tisti, ki ne vedo, kaj se zares dogaja, raje lepo zaprejo kljun. Seveda je tudi sam za izgrede hitro obtožil levičarje.
Politikom, posebej tistim, ki so pred volitvami, so torej te podobe nasilja prišle kot naročene in jih brez sramu politično monetizirajo.
Vidite, opozarjajo volivce, samo mi vas lahko obranimo pred tem, samo trda roka je potrebna, pa se bo uredilo, ne pa ti mehki liberalci pa odprte meje.
Res so na nek način krive liberalne, domnevno mehke vlade. Samo da ne zaradi premalo trde roke. Odgovorne so zaradi svoje zgrešene politike, ki je nekaj časa še uspela vzdrževati precej socialno in radodarno družbo, ko je to pokrivala z denarjem, ki si ga je sposojala, ko so bile obresti nizke, potem pa je bilo denarja vedno manj. Francija je ena izmed najbolj zadolženih držav v Evropi in zato nekateri že bijejo plat zvona, da bi lahko celo Evropo potegnila v novo dolžniško krizo kot neka nova Grčija. Pa je to, zaenkrat vsaj, bolj strašenje, ker resni analitiki opozarjajo, da razmere še zdaleč niso podobne in da podobnih nevarnosti ni. Pa vseeno, strašenje vedno pride prav za discipliniranje volivcev. Macron je vodil politiko, ki je sčasoma samo povečevala razlike v francoski družbi, v družbi, kjer se bogati enako kot povsod upirajo pravični obdavčitvi. Ki bi seveda bila ena izmed rešitev, pa je Macron nikoli ne bi vpeljal, ker je sam del sistema. Raje, kot večina, vzame revnejšim.
To pa postane potem problem. Ne bi bilo prvič, da protesti, ki so se začeli v Franciji, zanetijo upor tudi drugje, vse od francoske revolucije preko leta 1968 do danes. Protesti so bili v teh dneh v Italiji, Belgiji, tudi na Dunaju, že dalj časa so v Albaniji in seveda v Srbiji.
V Franciji so jih začeli šolarji, srednješolci, študentje. Pripovedovali so, da hodijo v povsem dotrajane zgradbe, ponekod je premalo stolov, miz in jih morajo nositi iz učilnice v učilnico. Ponekod letajo podgane, ko dežuje, podstavljajo vedra. Ob vročini letos maja in junija je bilo v učilnicah tudi 35 stopinj. Šola v Franciji je po podatkih OECD tudi ena najslabših v primerljivih državah, ko gre za socialno promocijo, torej, da lahko otrok iz revnejšega okolja skozi šolo pride do visoke izobrazbe in dobre zaposlitve (mimogrede, nekaj podobnega so pokazali tudi podatki raziskave pri nas). V šolah, posebej v revnejših predelih, včasih cele mesece učenci nimajo učiteljev za nekatere predmete. Ob tem, da je vlada za šolstvo namenjala v povprečju več denarja kot primerljive države, le da je očitno nekje spuhtel. Zdaj novi proračun za 2027, kot so nekateri izračunali, sicer nominalno povečuje vlaganja, realno pa, če računaš predvideno inflacijo, bo na voljo kar več kot 800 milijonov evrov manj. Za resne premike pa bi potrebovali dodatne milijarde.
Gre torej za zelo legitimno nezadovoljstvo, ki se mu pridružuje nezadovoljstvo sindikatov, nasploh ljudi zaradi višanja življenjskih stroškov.
Protesti so v glavnem potekali mirno, kot poročajo tisti, ki so bili tam, v prijetnem in mirnem vzdušju. Do vstopa nasilnih skupin. Ki so lahko različnega izvora, od nasilnežev, ki vse izrabijo za pretep, do bolj kvalificiranih roparjev, ki so se spravili tudi na zelo dobro varovane ugledne trgovine. Zakaj bi to počeli migranti, med uničenimi trgovinami jih je bilo veliko tudi malih, v lasti migrantov? Zakaj bi to delala levica, če pa je popolnoma jasno, da ji to samo škodi?
Tisti, ki imajo največ koristi od tega, so skrajno desni pod vodstvom Marine Le Pen in njenega mladega naslednika Jordana Bardellaja. Rešitev vidita v še ostrejšem zapiranju meja in v trdi roki, ki bo udarila in naredila red. In to bodo, kot kaže, Francozi tudi dobili, saj Le Penovi zelo dobro kaže pred predsedniškimi volitvami, ki bodo čez nekaj pičlih mesecev.
Nasilni protesti so torej naročeni tudi zato, da se obtoži levica, skrajna levica, kot ji pravijo, tudi stranka Nepokorna Francija, ker je njen voditelj Jean-Luc Melenchon že postajal preveč priljubljen. To je prestrašilo kapital, ki se bo zdaj še bolj osredotočil in naredil vse, da bo zmagala skrajna desnica. Ljudje ne bodo živeli prav nič bolje, red pa mir pa bo verjetno, tako ali drugače, dosežen.
Pa vedno bliže Ameriki bomo, kjer, ko že govorimo o težavah mladih šolajočih, naj bi Trumpova vlada načrtovala, da bo najela zasebne izterjevalce dolgov, ki bodo šli neusmiljeno na milijone študentov, ki ne zmorejo odplačevati gromozanskih dolgov za študij.
In še, tudi mimogrede, trenutno je eden glavnih krivcev za višje življenjske stroške, zaradi katerih bo letos ogromno ljudi pozimi zeblo ali pa bodo lačni, ali pa oboje, govorimo še vedno o Evropi, visoka cena goriv. Marsikdo bo to vdano sprejel, da tako pač je, in v to ga bodo prepričevali gospodarstveniki, politiki, da je kriv Iran pa težave v Hormuški ožini in podobno.
Ob tem pa je bil te dni poveden naslov v vplivnem Financial Timesu, v prevodu nekako takole, Izvoz nafte z Bližnjega vzhoda se je povzpel nazaj na predvojno raven.
Torej na raven, preden je Trump napadel Iran. Nafte je očitno dovolj, cene pa bodo verjetno šle še kar gor. Bodo pa ob tem spet lepo zaslužile naftne korporacije, ki so v zadnjem letu svoje dobičke še precej povečale. No, vsaj za tem verjetno ne stojijo migranti in levičarji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.