Kaj padec Vučića pomeni za Putina?

Na francoski France 24 ocenjujejo, da je po nedeljskih parlamentarnih volitvah še prezgodaj za sklep, ali bo Srbija prekinila prejšnje vezi z Moskvo, čeprav je volilna "zmaga Študentske liste nov list, ki ga bo Kremelj verjetno težko obrnil". Ob tem poraz Aleksandra Vučića vidijo kot izgubo pomembnega evropskega zaveznika za Moskvo ter ga primerjajo s padcem Viktorja Orbana.

Moskva je morda storila pomembno diplomatsko napako, potem ko je precej jasno namignila, da bi ji bolj ustrezala zmaga Vučića. Tudi dan po Vučićevem porazu Kremelj ni skrival javnih simpatij do poraženca. "Globoko cenimo prispevek Aleksandra Vučića k razvoju naših dvostranskih odnosov," je v ponedeljek dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Toda kljub vsemu odnos Moskve in Beograda ni bil rožnat. Čeprav je Aleksandar Vučić nosilec prestižnega odlikovanja – reda Aleksandra Nevskega, so nekatere poteze Srbije za zaprtimi vrati močno jezile rusko vrhuško. Od prodaje orožja Ukrajini do 'toplih objemov' nekdanjega srbskega voditelja z Volodimirjem Zelenskim.

Odnos Beograda in Moskve tako bržkone ni temeljil na iskrenem prijateljstvu voditeljev, temveč predvsem na geostrateških in gospodarskih vezeh, ki so 'nadrejene' barvi in podobi oblasti v obeh prestolnicah. In zelo pomembno, Vučić je bil za Kremelj predvidljiv partner, meni Ana Jović-Lazić, direktorica Centra za evrazijske študije na Univerzi v Beogradu.

"Do neke mere je Vučić prevzel vlogo madžarskega voditelja Viktorja Orbana – čeprav na manj izrazit način," pa je za France 24 dejal Eric Gordy, strokovnjak za Srbijo z University College London. Strokovnjak za odnose med Rusijo in Srbijo na King's Collegeu v Londonu Vuk Vuksanović pa je dejal, da je Srbija v času Vučićeve vladavine služila ruskemu vodstvu predvsem z ustvarjanjem podobe o Rusiji, ki ni povsem izolirana na evropskem prizorišču.

Sogovorniki francoskega medija pravijo, da je Rusija izkoriščala Vučića za preprečevanje evropskih integracij na Balkanu, na področju informacijske vojne pa, da je Vučić pripomogel k popularizaciji narativov, ki ustrezajo Kremlju po vsej regiji.

"Vendar pa pomena tega volilnega neuspeha za Moskvo ne gre precenjevati," opozarja Ana Jović-Lazić. "Najprej zato, ker je Kremelj Vučića dojemal kot vse bolj nezanesljivega partnerja," opozarja politolog Branislav Radeljić.

Vuk Vuksanović meni, da Rusi nikoli niso imeli popolnega zaupanja vanj in so ga imeli za oportunista, ki je svoje povezave z Vladimirjem Putinom izkoriščal za pritisk na Zahod. France 24 tudi piše, da je tudi sam Vučić nekoč dejal, da bi imel raje, da bi ga primerjali z Josipom Brozom – Titom kot s Putinom, kar je jasno pokazalo, da je tako kot zgodovinski jugoslovanski voditelj pripravljen igrati na vseh straneh geopolitične šahovnice, da bi zaščitil interese svoje države.

Vučić je, medtem ko je kritiziral evropske sankcije Rusiji, hkrati prodajal orožje Ukrajini, poudarja Gordy.

Jović-Lazićeva meni, da morebitno izgubo za Moskvo zaradi odhoda Vučića omili dejstvo, da ruski vpliv v Srbiji ni bil odvisen zgolj od tega nekdanjega voditelja, temveč pomembno vlogo igrata sodelovanje obeh držav v energetskem sektorju in podpora Moskve stališčem Srbije glede Kosova, poleg tega pa pri delu prebivalstva obstaja zgodovinsko pozitiven odnos do Moskve.

"Posledično bi se, tudi če bi nova večina v skupščini Srbije poskušala prekiniti odnose z Moskvo, srečala z omejitvami, na katere ne more vplivati," pa opozarja Gordy.

Gordy meni, da bi bili zmagovalci parlamentarnih volitev verjetno presrečni, če jih nihče ne bi nikoli vprašal za mnenje o stališču do Rusije, saj se, kot je dejal, s tem vprašanjem v resnici ne želijo ukvarjati. V nedavnem intervjuju za tuje medije se denimo prvi na Študentski listi, Ilija Srdanović, ni želel izjasniti o uvajanju sankcij Rusiji, vendar že dejstvo, da tega ni zavrnil – kljub jasnosti objavljenega programa študentov – govori o tem, da vsaj del nove srbske oblasti potihem razmišlja o tem.

Nebojša Vladisavljević, politolog z Univerze v Beogradu, izpostavlja, da študentsko gibanje zajema zelo širok ideološki spekter – od proevropskih liberalcev do konservativcev, ki verjamejo, da mora Srbija zgraditi še močnejše vezi z Rusijo in Kitajsko. "Z drugimi besedami, takoj ko se odpre rusko vprašanje, obstaja nevarnost, da enotnost tega gibanja – ustanovljenega za obračun z Vučićem – hitro razpade," opozarja Vuk Vuksanović.

Eden vidnejših kandidatov na Študentski listi, levičarsko usmerjeni politolog z beograjske univerze Jovo Bakić, je ostro zavrnil uvajanje sankcij in približevanje zvezi Nato, sklicujoč se na srbsko izkušnjo v 90. letih, ter dodal, da sankcije "ene male Srbije" ne bi gospodarsko škodovale Rusiji ali spremenile njenega položaja, "bi pa imele zelo slab in negativen simbolni pomen za Beograd".

Vendar pa Vladisavljević meni, da bi se lahko tehtnica sčasoma premaknila v korist Evrope. Ta obrat ne bo izrazit, bo pa vodil k postopnemu oddaljevanju od Rusije, "saj so ključne vrednote, na katerih temelji študentsko gibanje – kot sta vladavina prava in boj proti korupciji – naravno usklajene z vrednotami EU," je pojasnil.

"To je priložnost, ki bi jo morala Evropska unija izkoristiti," meni Branislav Radeljić. Vendar se bo moral Bruselj potruditi, poudarja Gordy, saj Evropa v resnici ni izrazito podprla študentskega gibanja, evropski uradniki pa so do Aleksandra Vučića zavzeli zelo spravljiv odnos.

Dmitrij Peskov je sicer po zmagi opozicije dejal, da je Moskva pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da bi konstruktivno sodelovala z novimi srbskimi oblastmi, in s tem nakazal, da je pripravljena (politično) trgovati z Beogradom tudi brez Vučića.