Kaj se je zares zgodilo z letom Ursule von der Leyen?

Novinar Financial Times, ki se je nahajal na letalu z Ursulo von der Leyen, je pojasnil, da je letalo najprej eno uro krožilo okrog letališča, nato pa je vednarle pristalo, pilot pa da je pri tem moral uporabiti papirnate zemljevide. GPS sicer pomaga pri pristanku letala, ni pa ključnega pomena, prav tako upraba papirnatih zemljevidov ni nenavadna. Letala položaj določajo z inercialnim navigacijskim sistemom (INS), GPS pa izvaja občasne korekcije. 

Domnevni elektronski napad na let Ursule von der Leyen bi lahko sprožil resno diplomatsko krizo, a le nekaj dni pozneje sta tako bolgarska vlada kot izvršni organ EU dogodku začela pripisovati manjši pomen. V ponedeljek je Flightradar24 sporočil, da njihovi podatki kažejo, da signal GPS ni bil nikoli izgubljen in da je bila zamuda pri pristanku le devet minut. Javni zapisi so tudi razkrili, da je isto letalo dan prej doživelo motenje GPS nad Baltikom, ne pa tudi v Bolgariji.

Bolgarski premier Rosen Železkov je omehčal ton glede ruskega vmešavanja in situacijo opisal kot rutinsko okvaro, povezano s posledicami vojne v Ukrajini. "Ni potrebe po preiskavi situacije, ker te motnje niso ne hibridne ne kibernetske grožnje," je dejal in dodal, da je imelo letalo tudi elektronski rezervni sistem, ki mu je omogočil varno pristajanje brez potrebe po papirnatih zemljevidih.

Bolgarska vlada je v izjavi za Politico sporočila, da so "službe zračnega prometa takoj predlagale alternativni pristop z uporabo navigacijskih pripomočkov, neodvisnih od sistemov GPS". Jan-Arwed Richter, strokovnjak iz podjetja za varnostne analize JACDEC, je pojasnil, da je letalo iz neznanih razlogov opustilo začetni pristanek na vzletno-pristajalno stezo, zavilo in nato varno pristalo.

Tehnološko podjetje SkAI Data Services je potrdilo, da je v regiji prišlo do "regionalnih motenj na visoki nadmorski višini", vendar da "podatki o letu ne kažejo na izgubo GPS signala na letalu von der Leyen". Let je bil zamaknjen za skromnih devet minut.

Tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho je v torek dejala, da je "prišlo do motenj GPS", vendar je poudarila, da je letalo varno pristalo. Ob tem je dodatno pojasnila, da so motnje GPS signala opazno povečane od začetka vojne v Ukrajini. Evropski agenciji za zračni promet, Eurocontrol in EASA, trenutno preiskujeta incident.

Strokovnjaki za zračno navigacijo poudarjajo, da je motenje GPS sicer zaskrbljujoče, vendar to ne pomeni nujno izgube nadzora nad letalom. "Če GPS odpove ali ko piloti ugotovijo, da je signal ponarejen ali moten, obstajajo drugi sistemi tako na letalu kot na tleh, na katere se piloti lahko zanesejo, da varno nadaljujejo let," je sporočila EASA.

Tiskovna predstavnica agencije Janet Northcote je dejala, da ni seznanjena z "nobenim incidentom, ki bi bil neposredno posledica motenja GPS." Richter pa je še pojasnil, da doslej še nobeno letalo ni bilo sestreljeno izključno zaradi motenja GPS, vendar pa je vseeno opozoril na nevarnost lažnih signalov sistema za instrumentalno pristajanje (ILS), pri čemer je spomnil na nesrečo v Oslu leta 1972.

Incident je sprožil odzive znotraj EU. Komisar za obrambo in vesolje Andrius Kubilius je napovedal, da bo EU namestila dodatne satelite in okrepila zmogljivosti za odkrivanje motenj. Vlade EU so že maja opozorile na "dramatično povečanje motenj in ponarejanja signalov". Poljska je na primer januarja 2024 zabeležila 2732 primerov motenj.

Delegacija osmih držav je nato ocenila, da ne gre za naključne incidente, temveč za "sistematično, namerno delovanje Rusije in Belorusije". Vodja tehnologije pri EU Henna Virkkunen je dejala, da bo "stala ob strani državam članicam pri reševanju te zelo resne grožnje", medtem ko EASA in Mednarodno združenje zračnega prometa delata na načrtu za zmanjšanje tveganja.