"Naša delegacija (...) je pripravljena ta memorandum predstaviti ukrajinski delegaciji in podati potrebna pojasnila med drugim krogom neposrednih pogovorov v Istanbulu v ponedeljek, 2. junija," je povedal Lavrov.
Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat izjavil, da želi končati najsmrtonosnejši evropski konflikt po drugi svetovni vojni. Potem, ko je že bilo videti, da so dosegli preboj, pa znova razočaranje. Trump je Putina ta teden opozoril, da se igra z ognjem, ko zavrača pogovore o prekinitvi ognja s Kijevom. Potem ko je prejšnji teden več kot dve uri govoril s Trumpom, je Putin dejal, da se je strinjal, da bo z Ukrajino sodeloval pri memorandumu, ki bi določil obrise mirovnega sporazuma, vključno s časom prekinitve ognja. Rusija pa pravi, da trenutno pripravlja svojo različico memoranduma in ne more oceniti, koliko časa bo to trajalo.
V Kremlju so danes zavrnili poziv ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega k tristranskemu srečanju voditeljev Ukrajine, Rusije in ZDA z namenom pogajanj o koncu vojne v Ukrajini. Moskva vztraja, da je pogoj za kakršnokoli srečanje, na katerem bi sodeloval ruski predsednik Vladimir Putin, "konkreten dogovor" med pogajalci obeh strani.
Kot poroča Reuters, njihovi ruski viri, ki poznajo pogajanja, razkrivajo, da pogoji Vladimirja Putina za končanje vojne v Ukrajini vključujejo tudi zahtevo, da se zahodni voditelji pisno zavežejo, da bodo prenehali širiti Nato proti vzhodu in odpravili del sankcij proti Rusiji.
"Putin je pripravljen skleniti mir, vendar ne za vsako ceno," je za Reuters povedal visoki ruski vir, ki pozna' kremeljsko razmišljanje na najvišji ravni' in je želel ostati anonimen.
Trije ruski viri so še povedali, da Putin želi pisno obljubo večjih zahodnih sil, da ne bodo širile zavezništva Nato pod vodstvom ZDA proti vzhodu. Med vrsticami to pomeni, da zahteva uradno izključitev članstva Ukrajine, Gruzije in Moldavije ter drugih nekdanjih sovjetskih republik iz Nata.
Rusija prav tako želi nevtralnost Ukrajine, odpravo nekaterih zahodnih sankcij, rešitev vprašanja zamrznjenih ruskih državnih sredstev na Zahodu in zaščito rusko govorečih v Ukrajini, so še razkrili njihovi viri.
Prvi vir je dejal, da bo Putin, če bo spoznal, da ne more doseči mirovnega sporazuma pod lastnimi pogoji, skušal z vojaškimi zmagami pokazati Ukrajincem in Evropejcem, da bo jutrišnji mir še bolj boleč.
Prva neposredna pogajanja med predstavniki Ukrajine in Rusije po letu 2022 so v Istanbulu potekala sredi maja. Pogajalci so se dogovorili le o izmenjavi po tisoč vojnih ujetnikov, ki so jo že izpeljali, razpravljali pa so tudi o prekinitvi ognja in morebitnem srečanju predsednikov držav.
Predsednik ZDA je nato le nekaj dni pozneje po pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom izjavil, da bosta Moskva in Kijev takoj začela pogovore o prekinitvi ognja in končanju vojne. Putin pa je dejal, da je Moskva pripravljena sodelovati s Kijevom pri memorandumu o morebitnem mirovnem sporazumu.
Odtlej se je omenjalo več morebitnih prizorišč za nadaljnja pogajanja med rusko in ukrajinsko stranjo, med drugim Turčijo in Vatikan. Lavrov je bil sicer prejšnji teden skeptičen glede Vatikana kot možnega prizorišča mirovnih pogovorov, češ da bi bilo za pravoslavne države "nekoliko neelegantno", če bi se na katoliških tleh pogovarjali o odpravi temeljnih vzrokov konflikta.
