Kaj se pravzaprav dogaja v Iranu, je postalo glavno vprašanje tudi po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno zanikal navedbe nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti Tulsi Gabbard, da Iran ne gradi jedrskega orožja. "Ne zanima me, kaj je rekla. Mislim, da so bili zelo blizu temu, da bi ga (program jedrskega orožja, op. a) imeli."
Čeprav Iran trenutno nima jedrskega orožja, ima tehnologijo in znanje, da ga lahko razvije, saj že več kot petdeset let izvaja jedrski program. Še aprila lani je iranski tiskovni predstavnik vlade sicer poudarjal, da njihov jedrski program služi le miroljubnim namenom, a poznavalce skrbi premik v izjavah iranskih uradnikov, ki govorijo o morebitni potrebi po jedrskem orožju, poroča Cfr.
Koliko časa bi Iran potreboval za razvoj jedrskega orožja?
Nekateri analitiki ocenjujejo, da bi Iran lahko proizvedel dovolj materiala za orožje v nekaj mesecih, drugi menijo, da bi potrebovali teden ali dva, spet drugi, da bi potrebovali več let. Iran ne le, da aktivno ni izdeloval jedrskega orožja, ampak je bil tudi do tri leta oddaljen od tega, da bi ga lahko izdelal in ga uporabil, so za CNN razkrili štirje ljudje, seznanjeni z oceno ameriških obveščevalnih služb.
Jedrski strokovnjaki so za ABC News sicer povedali, da obstaja malo dokazov, da se je Iran pred izbruhom spopadov prejšnji teden res približal pragu obogatitve do ravni, ki je primerna za orožje.
"Eno je proizvodnja cepljivega materiala, drugo je to pretvoriti v orožje, kar vključuje tudi pretvorbo oblike in opremljanje z eksplozivnim paketom," je ocenila Kelsey Davenport iz nevladnega Združenja za nadzor orožja. Po njenem mnenju tudi dosedanje izraelske tarče kažejo, da niso zaznali neposredne grožnje ali celo konkretnega programa oboroževanja, ampak da so zaznali, da bi Iranci jedrskemu programu v prihodnjem letu lahko dodali znaten pospešek. "Izraelski premier ni predstavil nobenih jasnih ali prepričljivih dokazov, da je Iran dejansko na robu razvoja orožja," je povedala za britanske in ameriške medije.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer napad opravičeval z zaščito Izraela, češ da bi Iran v zelo kratkem času dejansko lahko proizvedel jedrsko orožje.
Propadli sporazum
Eden od ciljev sedaj že neveljavnega jedrskega sporazuma iz leta 2015 je bil prav omejitev iranske jedrske dejavnosti. Torej, da bi država za proizvodnjo orožja potrebovala vsaj eno leto, kar bi svetovnim voditeljem dalo dovolj časa za odziv. Vendar je Iran po umiku ZDA iz sporazuma pred sedmimi leti svoje dejavnosti bogatenja jedrskega urana razširil, mednarodnim inšpekcijam pa je omejil dostop do svojih objektov. Zadnjič so jih obiskali leta 2021. Da Iran povečuje bogatenje urana, je decembra 2024 dejal tudi generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi. Maja je opozoril, da bi izraelski napad Iran zgolj spodbudil k odločenosti, da izdelajo jedrsko orožje, nato pa je sledil še uraden razglas, da Iran krši svoje obveznosti glede neširjenja orožja.
Razvoj naj bi potekal na več kot 12 lokacijah po vsej državi, majsko poročilo IAEA pa navaja, da so jedrske dejavnosti izvajali še v treh prej neznanih bazah.
Strokovnjaki za zunanjo politiko ob tem opozarjajo, da bi Iran z jedrskim orožjem predstavljal grožnjo Izraelu in velik izziv za interese Združenih držav Amerike in njihovih zaveznikov na Bližnjem vzhodu.
Iran bi lahko bil ob rožljanju z jedrskim orožjem tudi agresivnejši pri zunanji politiki, ne zgolj v regiji, temveč tudi preko svojih gospodarskih partnerjev v Rusiji in na Kitajskem, ki so hkrati ameriški tekmeci.
Vprašanje ostaja tudi, ali bo iransko početje spodbudilo tudi druge države v regiji, predvsem Savdsko Arabijo, k oboroževalni tekmi in izkoriščanju jedrskega programa za doseganje geopolitičnih interesov.
