Odkar so izvedli napade na Iran, je Izrael sam postal tarča raketnih in dronskih napadov, kar ga je prisililo k razglasitvi alarmov za letalske napade, zaprtju šol in mobilizaciji rezervistov. Mesta, kot sta Haifa in Tel Aviv, so bila soočena z neprekinjenimi napadi, reševalne službe so preobremenjene, javnost, ki pa ni vajena vojne v takem obsegu, je zadnje dni preživela v zakloniščih.
Navdušenje nad vojno je sicer v Izraelu veliko. Intervjuji z Izraelci v večini mest kažejo na željo po spopadu s sovražnikom, za katerega so jim desetletja govorili, da ga je treba iztrebiti. Z izjemo skrajne levice so se drugi politiki zbrali pod vladnim praporom in navdušeno kličejo k vojni.
"Takoj ob začetku vojne je Izrael zajel val militarizma," je dejal izraelski politični ekonomist Shir Hever za Al Jazeero. "Ni bilo enako kot pri junijski 12-dnevni vojni leta 2025. Takrat je bila to večinoma panika, eksistencialni strah, da bi Iran lahko uničil Izrael. Zdaj pa gre za militarizem in pretirano samozavest. Celo kritiki vojne – ki jih je bore malo – priporočajo, da Netanjahu ohrani vojno kratko."
Podpora vojni je del tega, kar mnogi vidijo kot radikalizacijo izraelske družbe. Politična polarizacija in gospodarski pritisk sta mnoge mlade odgnala iz države, tisti, ki ostajajo, pa so že naučeni, da vidijo Iran kot temeljnega sovražnika svoje države.
"To je kot britanski blitz v drugi svetovni vojni," je dejal Daniel Bar-Tal, akademik na Univerzi v Tel Avivu. "Britanci so sprejeli bombardiranje, ker so se videli kot borce proti temu zlu. Izraelci imajo enak občutek, od rojstva smo indoktrinirani v prepričanje, da je Iran zlo, kar se utrjuje skozi vrtec, osnovno in srednjo šolo, kasneje še vojsko."
Nemogoče je ugibati, kakšna bi lahko bila izraelska družba po koncu vojne, a vredno je omeniti, da ponos in ideologija ljudstva nista bila omajana niti z masakri, storjenimi med Nakbo leta 1948, niti z nedavnim genocidom v Gazi.
"Zdaj imamo generacijo, ki je še bolj militaristična in bolj desničarska, pri čemer nam Netanjahu govori, da moramo zdaj živeti z 'mečem'. To je le še en dokaz, da Izrael potrebuje sovražnike, da preživi," pravi Bar-Tal.
Najpomembnejše vprašanje je, kako dolgo lahko Izrael vzdržuje trenutno intenzivnost vojskovanja proti Iranu. Na to bo vplivala tako podpora zaveznikov, kot so ZDA in Evropa, kot tudi to, ali se bodo njegove obrambne zmogljivosti izčrpale pred iranskimi, je pojasnil obrambni analitik Hamze Attar.
"V prvih treh dneh vojne je Iran proti Izraelu izstrelil več kot 200 balističnih raket," je povedal za Al Jazeero. "Za primerjavo, med 12-dnevno vojno so jih izstrelili okoli 500, pri čemer je moral Izrael na vsako odgovoriti z izstrelitvijo prestrezne rakete. To verjetno presega Izraelove zmogljivosti protiukrepov, zato bi brez ameriške pomoči najverjetneje do zdaj že izgubil nadzor nad svojim zračnim prostorom."
Izrael ima tri različne sisteme zračne obrambe: Železno kupolo za kratkodometne rakete in artilerijo; Davidovo pračo za protiukrepanje srednjedometnim raketam in krilatim izstrelkom; ter Arrow 2 in Arrow 3, zasnovana za prestrezanje balističnih raket.
Če se bo vojna nadaljevala dlje časa, bo vzdrževanje prestrezanja vse težje.
Teheran naj bi po drugi strani nakopičil precejšnje zaloge balističnih raket, je poudaril Attar. "Ne vemo, za kakšen tip balističnih raket gre," je dejal Attar in opisal različne vrste raket: dolgega dosega, ki sežejo vse do Grčije in Sredozemlja; srednjega dosega, ki dosežejo Izrael; ter kratkega dosega, s katerimi je mogoče napasti države Perzijskega zaliva.
"Prav tako ne vemo, koliko raket so imeli Iranci pred 12-dnevno vojno, koliko jih je bilo med njo uničenih ali koliko izstrelišč imajo," je dodal Attar. "Če nimaš izstrelišč, ki jih ciljata ZDA in Izrael, ni pomembno, koliko raket imaš. To je kot imeti naboje brez puške."
Bo zmanjkalo financ?
Več kot dve leti skoraj neprekinjene vojne sta pustili posledice na izraelskem gospodarstvu, so opozorili analitiki. Stroški streliva obremenjujejo izraelsko blagajno, razporeditev rezervnih sil v številu več sto tisoč pa traja veliko dlje, kot so si prvotno zamislili načrtovalci.
Izraelska poraba za vojni v Libanonu in Gazi je leta 2024 po poročanjih dosegla 31 milijard dolarjev, kar je prispevalo k najvišjemu proračunskemu primanjkljaju v državi v zadnjih letih. Preliminarni podatki za leto 2025 kažejo, da je vojaška poraba dosegla 55 milijard dolarjev.
Pritisk na gospodarstvo je leta 2024 pripeljal do znižanja izraelske suverene kreditne ocene pri vseh treh glavnih bonitetnih agencijah. "Izrael doživlja dolžniško krizo, energetsko krizo, prometno krizo in krizo zdravstvenih storitev," je dejal Hever.
Toda nobena od teh sama po sebi ne bi zadostovala za ustavitev izraelskih vojaških kampanj, je opozoril politični ekonomist. "To ni vprašanje gospodarstva, temveč vprašanje tehnologije."
"Če lahko ZDA Izraelu še naprej dobavljajo tako napredno orožje, ki se samo polni, samo nameri in ubija z razdalje, pri kateri vojaki ne tvegajo lastnih življenj, ne vidim, kako bi gospodarska kriza znotraj Izraela zadostovala za ustavitev izraelske agresije," je dejal.
