'Angolska princesa' zgradila milijardni imperij z izkoriščanjem države

Isabel dos Santon in njen mož Sindika Dokolo sta v času, ko je njen oče zavzemal položaj predsednika Angole, države, bogate z naravnimi bogastvi in nafto, pridobila donosne posle na področju nafte, diamantov, komunikacij, nepremičnin, kako sta preko sumljivih pogodb in zapletenih finančnih shem pridobila državno premoženje, razkrivajo dokumenti.

Gre za več kot 700.000 dokumentov, ki jih je pridobila Platoforma za zaščito žvižgačev v Afriki (Platform to Protect Whistle-blowers in Africa). Ta jih je delila z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ) – ki je dokumente (gre za e-maile, pogodbe, račune itd.) poimenoval 'Luanda Leaks'. Dokumente že več mesecev proučuje 37 medijskih organizacij, med njimi tudi britanski Guardian, BBC, portugalski Expresso in ameriški New York Times.

Guardian po sedmih mesecih proučevanj dokumentov razkriva, kako je Santosova z možem znala izkoristiti priložnosti, ki jih je dobila od angolske vlade pod vodstvom njenega očeta. Dokumenti predvsem vzbujajo števila vprašanja glede donosnih poslov z angolsko vlado, vrednih več sto milijonov dolarjev. 

'Politično motiviran lov na čarovnice' 

Santosova, ki si je v zadnjih letih dom ustvarila v Veliki Britaniji, sicer vse obtožbe zanika ter trdi, da gre za politično motiviran lov na čarovnice, ki ga izvaja trenutna angolska vlada. "Gre za politično motiviran napad, ki ga je organizirala angolska vlada in je popolnoma neutemeljen," je dejala za BBC.

V Angoli sicer poteka kazenska preiskava zoper Santosovo zaradi korupcije, njeno premoženje v državi je zamrznjeno. Santosova v Angoli sicer ni bila že vsaj leto dni, tožilec je za portugalski časopis Expresso dejal, da naj bi odšla le nekaj ur, potem ko je dobila od tožilstva zahtevo, da se julija 2018 zglasi na zaslišanju.

Santosova, njeni polbratje in polsestre sicer veljajo za eno najpomembnejših angolskih družin. Njen oče je prišel na oblast že leta 1979, po koncu državljanske vojne leta 2002 pa je skupaj s svojo stranko utrdil moč, s tem ko je najbolj dobičkonosne in dragocene sektorje gospodarstva prenesel v lastništvo države. 'Plen' si je razdelila elitna skupina ljudi, povezanih s politiko in vojsko. Angola pa je postala ena najbolj skorumpiranih držav na svetu.

"Gre za klasične simptome ukradene države," je za Guardian dejal Steve Goodrich, raziskovalec s Transparency International UK. "Imamo industrijo in politiko v isti družini, brez kakršne koli delitve oblasti."

Andrew Feinstein, vodja organizacije Corruption Watch pravi, da razkriti dokumenti kažejo, kako je Santosova izrabljala svojo državo na račun običajnih prebivalcev Angole. "Vsakič, ko se pojavi na naslovnici kakšne revije, vsakič, ko na jugu Francije priredi glamurozno zabavo, pri tem tepta prizadevanja vseh Angolcev," je dejal za BBC.

Povezave in posli z državnim naftnim podjetjem 

Eden izmed najbolj sumljivih poslov je potekal iz Londona, preko britanske podružnice angolske državne naftne družbe Sonangol.

Santosova je Sonangol leta 2016 prevzela zahvaljujoč predsedniškemu dekretu njenega očeta Joseja Eduarda dos Santosa. Ko se je ta leta 2017 upokojil, je bil njen položaj ogrožen, čeprav ga je nadomestil član njegove stranke, João Lourenço. Dva meseca po upokojitvi je bila odpuščena.

Dokumenti razkrivajo, da je Santosova, ko je odhajala, odobrila plačilo v višini 58 milijonov dolarjev podjetju za svetovanje Matter Business Solutions, s sedežem v Dubaju. Čeprav je sama trdila, da v podjetju nima finančnih interesov, BBC na podlagi dokumentov razkriva, da je podjetje v lasti njenega prijatelja in poslovnega partnerja.

Matter je na dan, ko je Santosova odhajala, Sonangolu poslal več kot 50 računov – na njih pa ni ničesar, kar bi upravičevalo tako visoke zneske. Eden izmed njih tako računa 472.196 evrov za "nedoločene stroške". Dva računa, vsak za 676.339,97 evra, pa sta poslana za popolnoma enako storitev, opravljeno na isti dan.

Odvetniki Matter Business Solutions trdijo, da je podjetje pomagalo pri restrukturiranju naftne industrije v Angoli.

ICIJ pa opozarja tudi, kako bogastvo Santosove temelji tudi na lastništvu deleža v portugalski naftni družbi Galp, ki ga je eno izmed njenih podjetij kupilo od Sonangola leta 2016. A za delež so plačali le 15 odstotkov cene vnaprej, preostalih 63 milijonov evrov pa so spremenili v posojilo z nizkimi obrestnimi merami do Sonangola. In tega dolga angolskemu prebivalstvu ni treba poplačati kar 11 let. Delež Santosove v Galpu pa je danes vreden okoli 750 milijonov dolarjev.

Milijonski zaslužki z diamanti 

Podobno zgodbo lahko opazimo tudi v diamantni industriji. Mož Santosove, Dokolo, je leta 2012 podpisal sporazum z angolskim državnim podjetjem Sodiam, v skladu s katerim naj bi postali enakopravni partnerji pri dogovoru o nakupu deleža v švicarskem podjetju luksuznih diamantov De Grisogono. A vse skupaj je večinsko financiralo državno podjetje. 18 mesecev kasneje je Sodiam v partnerstvo vložil 79 milijonov, Dokolo pa štiri milijone – kljub domnevnem enakopravnem 50:50 partnerstvu. Sodiam pa je Dokola še nagradil s petimi milijoni honorarja za uspešno izveden posel. 

Dokumenti, ki jih navaja BBC, pa razkrivajo tudi, da si je Sodiam izposodil denar za omenjeni posel pri zasebni banki, v kateri ima Santosova večinski delež. Posojilo ima 9-odstotno obrestno mero, zavarovano pa je kar s predsedniškim dekretom.  

Bravo da Rosa, novi izvršni direktor Sodiama, je za Panoramo dejal, da angolsko prebivalstvo s poslom ni pridobilo niti dolarja. "Na koncu, ko bomo poplačali posojilo, bo Sodiam izgubil več kot 200 milijonov dolarjev." 

Nekdanji predsednik je Dokolu podelil tudi pravico do odkupa nekaterih angolskih surovih diamantov. A ti so bili po trditvah trenutne angolske vlade prodani po znižanih cenah – po nekaterih ocenah je bila izgubljena kar milijarda dolarjev. 

Bogastvo z nakupom državnih zemljišč 

Septembra 2017 je Santosova oziroma eno izmed njenih podjetij kupilo državno zemljišče v prestolnici Luanda – znova s pomočjo predsedniškega dekreta, plačati pa je moralo le manjše preplačilo. 

Vrednost zemljišča je ocenjena na 96 milijonov dolarjev, a podjetje Santosove je, tako razkrivajo dokumenti, plačalo zgolj pet odstotkov te vrednosti, potem ko se je zavezalo, da bo vložilo preostanek v razvoj. 

Panorama pa medtem razkriva, da so bili s te zemlje, prav na račun razvoja, izseljeni številni Angolci. In to ni edini tovrstni posel angolske princese, ki je zahteval prisilno preselitev ljudi. Ko se je Santosova vključila v še en projekt prenove na obalnem zemljišču v angolski prestolnici, je svoje domove po poročanju BBC moralo zapustiti 500 družin. 

Te družine zdaj živijo v obupnih razmerah ob odprtem kanalizacijskem sistemu. Njihove barake so ob visoki plimi poplavljene z odplakami.