Kako je nafta oblikovala svet: od babilonskih zidov do Hormuza

Starodavne civilizacije v Mezopotamiji so uporabljale bitumen, gosto obliko nafte, ki naravno privre na površje, za tesnjenje ladij in kot vezivno sredstvo pri gradnji babilonskih stolpov. Znamenito tajno orožje Bizantincev je bil 'grški ogenj', mešanica petroleja in prahu živega apna, ki se vžge ob stiku z vodo. Z njim so premagali perzijsko obleganje Bizanca, bil pa je ena najbolj varovanih vojaških skrivnosti Bizanca, kasneje pa so ga uporabili tudi kristjani v križarskih vojnah.

Na Kitajskem so pred tisočletji za vrtanje in transport zemeljskega plina uporabljali bambusove cevi, ki so jih kurili, da bi z izhlapevanjem pridobivali sol iz morske vode, piše RTS.

Čeprav so britanski raziskovalci v Burmi že konec 18. stoletja našli naftne vrtine, pa za začetek moderne ere izkopavanja nafte velja leto 1856, ko so v romunskem Ploietiju odprli prvo svetovno rafinerijo nafte. Romunska nafta je igrala pomembno vlogo kasneje v drugi svetovni vojni. Za Nemčijo, predvsem na vzhodni fronti, je bila vitalnega pomena.

Vendar je naftno mrzlico sprožila odločitev železničarja Edwina Drakea, ki je v Titusvillu v Pensilvaniji izvrtal prvo komercialno naftno vrtino v Ameriki. Glavni cilj ni bil bencin, temveč kerozin. Ta nova, cenejša in čistejša svetlobna energija je hitro nadomestila drago kitovo olje. To je povzročilo, da se je doba osvetljevanja domov s sežiganjem maščobe kitov končala, to pa je, povsem nenamerno, bil ekološki dosežek zgodnje naftne industrije, ki je rešil populacijo kitov pred izumrtjem.

Zanimivo je, da je bil takrat bencin zgolj pogosto zavržen stranski proizvod kerozina. Metali so ga v reke in ga puščali na izbranih mestih, da je izhlapel. Nato pa se je zgodila revolucija. Motor z notranjim izgorevanjem je iz bencina naredil najbolj iskano dobrino na planetu.

Z rastjo industrije so se pojavili prvi poskusi nadzora nad trgom. Podjetje Standard Oil Company, ki ga je leta 1870 ustanovil John D. Rockefeller s partnerji, je vzpostavilo skoraj popoln monopol. Z agresivnimi poslovnimi taktikami je podjetje do leta 1890 nadzorovalo kar 88 odstotkov pretoka rafinirane nafte v ZDA. Monopol so končno razbili leta 1911, ko je ameriško vrhovno sodišče izreklo sodbo zaradi kršitve protimonopolnih zakonov. Iz monopolističnega podjetja so nastala nekatera podjetja, ki še danes igrajo izjemno pomembno vlogo v svetu, kot sta na primer ExxonMobil in Chevron.

Nafta, ki je v ranih letih 20. stoletja že postala ključen strateški vojaški vir, je odigrala ključno vlogo v obeh svetovnih vojnah.

Po drugi vojni pa je zgodovino 20. stoletja zaznamovala tudi z velikimi krizami. Prva večja naftna kriza je izbruhnila leta 1973, ko je Organizacija arabskih držav izvoznic nafte (OPEC) uvedla embargo proti državam, ki so podpirale Izrael v jomkipurski vojni. Cena nafte je čez noč poskočila štirikrat, kar je sprožilo svetovno recesijo in jasno pokazalo, da je nafta postala močno politično orožje. Posledica tega so bili številni geostrateški in finančni premiki v svetu, na katere so se najbolje prilagodili v Združenih državah Amerike.

Posledice geostrateških premikov vse bolj čutimo danes, najprej po napadu Rusije na Ukrajino, danes pa kot posledico ameriško-izraelske vojne proti Iranu. Vojna, ki sta jo državi sprožili konec februarja, je sprožila velik skok cen nafte, s tem pa zamajala številne trgovske in proizvodne verige. Iran je namreč v odgovoru na napad zaprl Hormuško ožino za promet, v Perzijskem zalivu pa je obtičalo na stotine trgovskih ladij. Skozi ožino poteka oskrba svetovnega gospodarstva in potrošnikov s približno 20 odstotki nafte.

Cena nafte se sicer v zadnjih tednih - glede na izjave ameriškega predsednika in iranskih odgovorov - ostro spušča in dviga, vendar ostaja nad sto dolarji za sod, kar je krepko več kot pred začetkom vojne. Cena brenta, ene glavnih referenčnih vrst surove nafte na svetu – torej standarda, po katerem se določa cena nafte na svetovnem trgu, je presegla 110 dolarjev za sod in v določenih trenutkih dosegla okoli 125 dolarjev.

Ta motnja je skupaj z že obstoječo vojno v Ukrajini privedla do paradoksalne situacije. Da bi stabilizirala trg, je administracija predsednika Donalda Trumpa marca 2026 začasno omilila del sankcij proti ruskim proizvajalcem energije, kar je prispevalo k strmi rasti ruskih prihodkov od izvoza nafte in plina, ki so dosegli najvišjo raven v zadnjih dveh letih, še navaja RTS.

Velika azijska gospodarstva, ki so močno odvisna od nafte, ki prihaja iz Perzijskega zaliva, so se enostavno obrnila na Moskvo in izkoristila situacijo za povečanje uvoza ruske nafte. Hkrati energetska nestabilnost ponovno aktualizira jedrsko energijo kot alternativo, sektor, v katerem je Rusija prek Rosatoma prav tako eden ključnih globalnih akterjev, kar ustvarja nove oblike dolgoročne odvisnosti prizadetih gospodarstev.

Zgodovina uporabe nafte je zgodba o človeški iznajdljivosti, gospodarskem napredku, pa tudi o konfliktih in boju za oblast. Od prvih petrolejk do današnjih kompleksnih geopolitičnih iger "črno zlato" še naprej oblikuje naš svet.

Z vse večjim poudarkom na nadomestnih virih energije se zdi, da je konec naftne dobe na vidiku, vendar je njena moč, še posebej pa moč mogotcev, ki nadzirajo njeno proizvodnjo in distribucijo, močno vdelana v temelje svetovnega sistema.