Po besedah pakistanskega premierja so se v zadnjih mesecih vrstili trenutki, ko je kazalo, da bodo pogajanja med Washingtonom in Teheranom dokončno zastala. Takrat je v ospredje stopil poveljnik pakistanske vojske Asim Munir, ki je z intenzivnimi diplomatskimi stiki poskušal prepričati obe strani, naj nadaljujeta dialog, poroča Al Jazeera. Šehbaz Šarif je dodal, da je Munir "žrtvoval dan in noč, da bi pogasil plamene vojne."
"Bili so trenutki, ko se je zdelo, da se bodo pogovori ustavili," je dejal Šarif in poudaril, da je Munir praktično neprekinjeno sodeloval pri iskanju rešitev. Ob njem sta bila v diplomatska prizadevanja vključena tudi zunanji minister Išak Dar in notranji minister Mohsin Nakvi.
Pakistan je svojo vlogo posrednika začel krepiti že konec marca, ko je skupaj s Kitajsko predstavil mirovni načrt za končanje konflikta. Aprila je sledilo premirje, ki ga je Islamabad pomagal doseči z vrsto stikov med ameriškimi in iranskimi predstavniki. Čeprav je premirje obstalo, neposredni pogovori, ki jih je Pakistan gostil v Islamabadu, sprva niso prinesli preboja.
Po neuspešnem aprilskem srečanju so se uradna pogajanja za več tednov praktično ustavila. V javnosti je bilo malo informacij o napredku, v ozadju pa so pakistanski diplomati nadaljevali pogoste poti med Washingtonom in Teheranom. V tem času so se vrstili tudi obiski visokih iranskih predstavnikov v Islamabadu, med njimi zunanjega ministra Abasa Aragčija, ki je večkrat poudaril, da želi Iran s pomočjo posrednikov nadaljevati pogovore.
"Ne gre za vprašanje, kaj se je spremenilo med aprilom in junijem. Gre bolj za primer diplomatskega pristopa, ki nikoli ne obupa, kjer lahko pošten posrednik, ki ga spoštujeta obe strani, sčasoma pomaga premagati ogromen primanjkljaj zaupanja," je o pakistanskem posredovanju za Al Jazeero povedal nekdanji pakistanski diplomat Jauhar Saleem.
Diplomatski poznavalci ocenjujejo, da Pakistan ni uspel zaradi političnega ali gospodarskega vpliva, temveč zaradi zaupanja, ki ga uživa pri obeh straneh. Njegova naloga ni bila le približati stališča ZDA in Irana, temveč tudi pomagati premostiti razlike med zmernimi in tršimi političnimi krogi znotraj obeh držav.
V zadnjih dneh pred dosego dogovora so se v prizadevanja vključile tudi Savdska Arabija, Turčija in Katar. Kljub temu je bilo še tik pred razglasitvijo sporazuma veliko negotovosti. Napetosti je dodatno zaostril izraelski napad na Bejrut, zaradi katerega so se v Teheranu znova pojavili dvomi o uspehu pogovorov.
Kljub številnim oviram so posredniki vztrajali do zadnjega trenutka. Prav ta vztrajnost in nenehno diplomatsko usklajevanje v zakulisju sta po oceni pakistanskega vodstva omogočila, da se je proces nadaljeval tudi takrat, ko je že kazalo, da bo možnost za mir dokončno izgubljena.
"Narodi si desetletja prizadevajo za spoštovanje in čast, ki je bila Pakistanu podeljena za njegova prizadevanja v mirovnem procesu," je v ponedeljek poslancem povedal Šarif, navaja Al Jazeera.
Končni dogovor bi morali obe strani skleniti in podpisati konec tega tedna v Ženevi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.