Zaslišanja pod okriljem Securitate, tajne policijske agencije Socialistične republike Romunije, ki je uveljavljala oblast Nicolaeja Ceauescuja vse do njegovega strmoglavljenja in usmrtitve leta 1989, so bila pogosto kruta in sprevržena.
In ta zaslišanja si zdaj lahko ogledamo tudi v živo, v Narodnem zgodovinskem muzeju v romunski prestolnici. Predstavljeni so izvirni videoposnetki zaslišanj štirih oseb, ki jih je preiskovala tajna policija, piše AP News. Posnetki so bili vsi posneti leta 1989 v okviru Uprave za kriminalistične preiskave Securitate.
V središču razstavnega prostora stoji rekonstrukcija zaporniške celice z majhno posteljo, prazno kovinsko skledo in skodelico, kar prikazuje, v kakšnih pogojih so pridržani bivali med čakanjem na zaslišanje. Obenem razstava tudi poudarja obsežen doseg in moč agencije Securitate v času komunizma ter preiskovalne metode, ki so jih uporabljali pri obravnavi osumljencev.

Posnetki razkrivajo prisilna zaslišanja in taktike ustrahovanja; pridržane so zasliševalci psihično zlomili in povsem zmedli s svojimi vprašanji. V enem od teh pogovorov pridržana ženska, katere mož naj bi pobegnil na Zahod, pove: "Nimam več moči za boj. Potrebujem logične argumente, ne pa tega nesmisla."
Securitate je bila tajna policija komunistične Romunije, ustanovljena leta 1948 kot orodje za zaščito oblasti in zatiranje nasprotnikov režima. Pod vodstvom Nicolaeja Ceauescuja je postala ena najbolj obsežnih in represivnih varnostnih služb v vzhodni Evropi. Securitate je nadzorovala prebivalstvo s pomočjo množičnega vohunjenja, mreže informatorjev, cenzure, zasliševanj in ustrahovanja. Njeni pripadniki so preganjali politične nasprotnike, intelektualce, novinarje in vse, ki so jih oblasti dojemale kot grožnjo komunističnemu sistemu.
"Žrtve dobile glas in svoje mesto"
"V svetu pravice po merilih Securitate pridržani ali aretirani niso bili nič drugega kot zaporniki, ujetniki v operativnem labirintu umetno ustvarjene krivde," pravijo organizatorji. Razstava služi kot "spominska plošča žrtvam", so dodali. In s tem "žrtve dobijo glas in svoje mesto".
Razstava bo na ogled do sredine septembra. Nastala je v sodelovanju med Narodnim zgodovinskim muzejem Romunije, romunskim Nacionalnim svetom za preučevanje arhivov Securitate (CNSAS) in ministrstvom za kulturo.
Organizatorji poudarjajo, da je 26 videokaset, ki jih hrani CNSAS, "naključni rezultat neurejenega in nasilnega konca socialistične Romunije".
Oana Demetriade, zgodovinarka pri CNSAS in kustosinja razstave, je za AP povedala, da je sprva želela videoposnetke uporabiti za dokumentarni film, namenjen dijakom in šolarjem, nato pa se je odločila za pripravo razstave. "Projekt se je razvijal povsem organsko skozi pogovore, ki sem jih imela z arhitekti in oblikovalci," je dejala. "Že od prvih pogovorov z možem, ki dela pri CNSAS, in ob vsem, kar sem odkrila na teh posnetkih, sem si rekla: 'Vau!' ... V celicah so bili pod neprestanim nadzorom."
Videoposnetki kažejo, kako je vse skupaj potekalo in kako so bili aretirani ljudje na koncu znova in znova deležni groženj s pretepanjem, groženj, da bodo trpeli njihovi družinski člani, vpitja in podobno, je razložila.
Na razstavi tudi zaseženi tiskarski stroj
Na razstavi so predstavljeni tudi predmeti, kot je tiskarski stroj, ki je pripadal novinarju Petreju Mihaiu Bacanuju in ga je tajna policija zasegla v začetku leta 1989. Bacanu in več njegovih sodelavcev so s tem strojem tiskali časopis, usmerjen proti Ceauescuju in takratni oblasti.

Med razstavljenimi predmeti so tudi očala, ki so jih uporabljali zato, da pridržani "niso mogli videti, kam gredo, ali prepoznati" drugih oseb.

Objekt, kjer so bili nastanjeni aretirani ljudje, je imel prostore za dve različni vrsti pridržanja, pravi Mihai Demetriade, prav tako zgodovinar pri CNSAS. "Preventivni zapor" so uporabljali v političnih primerih, kjer so bili ljudje obtoženi kaznivih dejanj proti državi, obstajale pa so še enote za "operativni pripor", namenjene zapiranju ljudi v obliki ugrabitve. Tja so zaprli potencialne nasprotnike v trenutkih, kot so bili kongresi ali obiski tujih državnikov.
"Ta prostor je pomemben, ker dokazuje, kako plenilska, nasilna in agresivna je komunistična diktatura ostala celo v zadnjih trenutkih komunističnega sistema," je dodal.




















































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.