Kako je 'veriga ubijanja' za vojaški cilj izbrala šolo in ubila 123 otrok

Napad na šolo v Minabu ni bil posledica ene same napačne odločitve. Po navedbah ameriških uradnikov, ki so sodelovali v notranji preiskavi Pentagona, je šlo za zaporedje napak in zamujenih priložnosti, ko bi bilo napad še mogoče preprečiti.

Nekateri zaposleni v Pentagonu so že nekaj ur po napadu vedeli, da so bile za napad odgovorne ZDA, poroča Bloomberg. Ameriška vlada odgovornosti za napad javno še vedno ni uradno prevzela, Pentagon pa rezultatov svoje preiskave, ki poteka od marca in naj bi bila že več mesecev skoraj končana, ni objavil.

Pentagon za Bloomberg navaja, da preiskava še poteka. Predstavnik ameriške administracije pa je poudaril: "Združene države ne napadajo civilistov."

Za razumevanje katastrofe je treba iti več let nazaj. Zemljišče, na katerem stoji osnovna šola Shajareh Tayyebeh, je bilo nekoč del kompleksa pomorske enote iranske revolucionarne garde. Ameriška vojska je območje zato uvrstila v svojo zbirko potencialnih vojaških ciljev.

Toda namembnost dela območja se je pozneje spremenila. Šolo so zgradili pred skoraj desetletjem, od preostalega vojaškega kompleksa pa so jo ločili z zidovi in posebnimi vhodi. Analiza komercialnih satelitskih posnetkov kaže, da so bila ta dela končana najpozneje do leta 2017. Na posnetku iz leta 2018 so že vidni živobarvni zidovi, nogometno igrišče, označene površine za zbiranje učencev in igralne oznake.

Šola tudi ni bila skrivnost. Imela je svojo spletno stran in bila označena na Googlovih zemljevidih.

Toda glavna ameriška vojaška obveščevalna zbirka, ki se uporablja pri izbiranju ciljev, je lokacijo še vedno vodila kot objekt iranske revolucionarne garde.

Human Rights Watch je že spomladi opozoril, da je bilo iz javno dostopnih satelitskih posnetkov mogoče ugotoviti, da je bila šola od vojaškega kompleksa fizično ločena že približno desetletje.

Še bolj problematično je, da spremembe niso ostale povsem neopažene niti znotraj ameriškega obveščevalnega sistema.

Po ugotovitvah Bloombergove preiskave je ameriški analitik že leta 2019 opazil spremembe na območju in jih zabeležil.

Toda zapis je končal v sistemu, ki ni bil povezan z glavno vojaško obveščevalno podatkovno zbirko, uporabljeno pri določanju ciljev. Informacija zato ni ustrezno spremenila statusa lokacije.

Po predhodnih ugotovitvah preiskave so ameriški načrtovalci pri pripravi napada uporabljali podatke, ki lokacije niso več pravilno opisovali. 

Pred napadom je bila lokacija skupaj s številnimi drugimi potencialnimi cilji vnesena v Maven Smart System, sistem, ki uporablja umetno inteligenco za združevanje in obdelavo velike količine obveščevalnih podatkov.

Maven je razvilo ameriško tehnološko podjetje Palantir, ameriško obrambno ministrstvo pa ga je v zadnjem obdobju hitro vključilo v svoje vojaške operacije.

Sistem lahko združuje več kot 150 različnih podatkovnih virov in uporabnikom pomaga pri pregledovanju ter usklajevanju kompleksnih operacij – od obveščevalne slike do izbire ciljev in poveljevanja.

Bloomberg sicer ne ugotavlja, da je umetna inteligenca sama izbrala šolo in ukazala napad. Bi se pa naj del osebja preveč zanašal na pričakovanje, da bo Maven sam opozoril, če so vhodni podatki zastareli ali si nasprotujejo. 

Ni jasno, zakaj so to pričakovali. Palantir odgovornost zavrača. Podjetje pravi, da ni odgovorno za podatke, ki se vnesejo v sistem, niti za odkrivanje pomanjkljivosti obveščevalnih informacij, ter da ni dokazov, da bi bila njegova programska oprema kriva za napad v Minabu.

Po napadu je Palantir v Maven sicer dodal nove funkcije, ki ponovno preverjajo osnovne obveščevalne podatke in iščejo dejavnike, zaradi katerih cilj ne bi smel biti napaden, ter neskladnosti in napake, ki bi jih človeški pregled lahko spregledal.

Preden ameriška vojska napade načrtovani cilj, ta potuje skozi večstopenjski postopek, ki ga vojska imenuje "kill chain" oziroma veriga ubijanja.

V njem sodelujejo obveščevalni analitiki, strokovnjaki za satelitske posnetke, načrtovalci ciljev, pravniki, poveljniki in posadke, ki na koncu orožje izstrelijo.

Preverjajo se obveščevalni podatki, njihova zanesljivost in aktualnost. Nato se določi učinek, ki ga želi vojska doseči, izbere orožje in oceni možnost kolateralne škode. Pravniki preverijo, ali gre za zakonit vojaški cilj, na koncu pa napad odobri višji poveljnik.

Pred končno odločitvijo so tudi pri Minabu postavili ključna vprašanja: Ali je cilj zakonit? Ali je obveščevalnih podatkov dovolj? Ali so bili sprejeti razumni ukrepi za zmanjšanje nevarnosti za civiliste?

Odgovor na vsa tri vprašanja je bil da.

Pentagonovi preiskovalci so pozneje ugotovili, da je skozi celotno verigo obstajala visoka stopnja prepričanja, da je lokacija objekt iranske revolucionarne garde.

K problemu je prispeval tudi tempo začetka vojne. Trumpova administracija je zahtevala obsežen začetni zračni napad, s katerim naj bi čim hitreje ohromili iranske vojaške zmogljivosti. V prvih 24 urah je bilo napadenih več kot 1000 ciljev.

Čas za njihovo dokončno preverjanje se je močno skrajšal. Delo, ki je v prejšnjih konfliktih trajalo tedne ali mesece, je bilo treba opraviti v nekaj dneh. Pri nekaterih opravilih, ki so prej zahtevala ure dela, je Maven čas skrajšal na nekaj minut.

Obenem se je zgodila še ena sprememba. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je pred vojno močno zmanjšal Pentagonove ekipe za zmanjševanje civilnih žrtev. Po navedbah ljudi, ki poznajo razmere, se je skupno število zaposlenih v več ekipah zmanjšalo za približno 90 odstotkov, na manj kot 20.

Pri Centralnem poveljstvu naj bi bila bila ekipa zmanjšana z desetih ljudi na enega. Pred napadom šole v Minabu lokacije ni pregledal noben član te ekipe.

Takšen pregled sicer ni bil obvezen, vendar je v zadnjih letih postal običajen. Strokovnjaki so med drugim pregledovali civilno okolje okoli cilja, ocenjevali prisotnost ljudi, ki niso udeleženi v spopadih, in iskali možnosti za napad z manjšim tveganjem za civiliste.

Ta teden je svoje ugotovitve objavila tudi neodvisna mednarodna preiskovalna misija ZN za Iran. Ugotovila je, da obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da so ZDA z napadom v Minabu zagrešile vojni zločin. Po ugotovitvah misije je bila šola jasno prepoznaven civilni objekt, dokazov, da bi bila uporabljena v vojaške namene, pa niso našli.

Preiskovalci so ocenili, da ZDA niso izpolnile obveznosti, da storijo vse izvedljivo za preverjanje, ali gre dejansko za vojaški cilj. Po njihovem je ta neuspeh "presegel malomarnost".

Admiral Brad Cooper, poveljnik ameriškega Centralnega poveljstva, ki je odredil interno preiskavo, je maja kongresnikom obljubil transparentnost. Toda več mesecev pozneje poročilo še vedno ni javno.

Senator Jack Reed, vodilni demokrat v senatnem odboru za oborožene sile, Pentagon obtožuje, da rezultate preiskave namerno zadržuje. Republikanski senator Thom Tillis prav tako zahteva, da kongres dobi pojasnila o tem, kaj je šlo narobe.