Žvečenje, skrita krvna črpalka

Horace Fletcher oziroma "Veliki žvečilec" je šalotko nekoč 722-krat prežvečil, preden jo je pogoltnil. Ameriški samouk nutricionist je verjel, da je treba hrano žvečiti, "dokler se popolnoma ne utekočini" in se "praktično sama pogoltne". Fletcher je celo ocenil, da bi lahko z energičnim žvečenjem ameriškemu gospodarstvu v začetku 20. stoletja prihranili več kot pol milijona dolarjev na dan (približno 19,5 milijona dolarjev v današnjem denarju), saj bi povprečen človek dnevno zaužil pol funta (227 g) hrane manj.

Fletcherjeva doktrina je bila morda nekoliko ekstremna, "vendar je imel v nekaterih pogledih pravzaprav prav," pravi Mats Trulsson, profesor na oddelku za zobozdravstvo na Karolinskem inštitutu na Švedskem, navaja BBC. "V teoriji žvečenje deluje kot črpalka, ki črpa kri v možgane," meni Trulsson.

Več žvečenja lahko prinese številne koristi za zdravje, od izboljšanja prebave in zmanjšanja vnosa kalorij do lajšanja stresa in tesnobe ter izboljšanja kognitivnih sposobnosti z utrjevanjem spomina in povečanjem pozornosti. Ker obstaja povezava med zdravjem zob ter Alzheimerjevo boleznijo in demenco, nekateri strokovnjaki trdijo, da bi izboljšanje zdravja zob pacientov lahko celo pomagalo obrniti duševno staranje, poroča BBC.

Tako kot večina živali imajo tudi ljudje "zobe in čeljusti že milijone let," pravi evolucijski in ekološki biokemik Adam van Casteren z Inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu v Nemčiji, navaja BBC. Vendar so skozi prazgodovino doživeli številne spremembe.

Človeški zobje in čeljusti so se skozi evolucijo prilagajali spremembam prehrane. Naši predniki so zaradi trše hrane razvili večje čeljusti in močnejše žvečilne mišice, razvoj kuhanja in predelave hrane pa je potrebo po dolgotrajnem žvečenju zmanjšal. Danes ljudje žvečimo bistveno manj kot naši najbližji sorodniki med primati.

Danes ljudje žvečimo približno 35 minut na dan, medtem ko šimpanzi in bonobi žvečijo okoli 4,5 ure dnevno, gorile in orangutani pa več kot šest ur.

Žvečenje je prvi korak prebave, saj hrano razgradi na manjše delce in jo navlaži s slino, kar olajša požiranje in nadaljnjo obdelavo hrane v prebavilih. Ob tem se sproščajo prebavni encimi in sokovi, ki pomagajo pri učinkovitejši prebavi.

Manjši delci hrane imajo večjo površino, zato telo hranila lažje absorbira, prebava pa je učinkovitejša. Večje kose hrane mikroorganizmi v črevesju fermentirajo dlje, kar lahko povzroči napihnjenost in druge prebavne težave.

Raziskave kažejo, da ljudje, ki žvečijo dlje, običajno pojedo manj hrane. Telo namreč potrebuje približno 20 minut, da možganom sporoči občutek sitosti, počasnejše prehranjevanje pa ta proces olajša. Študija med brazilskimi otroki je pokazala tudi, da so otroci z debelostjo jedli hitreje in manj žvečili kot njihovi vrstniki z normalno telesno težo.

Strokovnjaki priporočajo uživanje bolj teksturirane in čvrste hrane, saj ta upočasni prehranjevanje in poveča občutek sitosti. Hrana, ki zahteva več žvečenja, lahko pomaga pri zmanjšanju vnosa kalorij in uravnavanju telesne teže.

Raziskovalci medtem ugotavljajo tudi, da ima žvečenje pomembno vlogo pri zdravju možganov. Vse več pozornosti namenjajo povezavi med žvečenjem in delovanjem možganov, saj naj bi dobro žvečenje prispevalo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti v starosti. Izguba zob je med drugim povezana z večjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen in demenco.

Strokovnjaki domnevajo, da žvečenje spodbuja pretok krvi v možgane in aktivira dele možganov, povezane s spominom. Nekatere študije kažejo tudi, da lahko žvečenje žvečilnega gumija nekoliko izboljša koncentracijo in pozornost. V raziskavi z 80 udeleženci se je med opravljanjem kognitivnih nalog raven budnosti pri tistih, ki so žvečili žvečilni gumi, povečala za približno 10 odstotkov. Hkrati so dosegli tudi boljše rezultate na testih inteligence.

V eni izmed študij so mladi odrasli med hkratnim opravljanjem štirih računalniških nalog pri žvečenju žvečilnega gumija dosegli skoraj 20-odstotno boljšo budnost. Hkrati so poročali o manjši tesnobi in stresu, kar je sovpadalo tudi z nižjimi ravnmi kortizola v slini, ki je pogosto označevalec stresa.

Podobne učinke so zaznali tudi zunaj laboratorija. Študenti zdravstvene nege v Turčiji, ki so v obdobju izpitov žvečili žvečilni gumi vsaj 30 minut na dan, so poročali o nižji ravni stresa, tesnobe in depresije, navaja BBC. Zanimivo je, da je bil učinek prisoten ne glede na to, ali so gumi žvečili dlje ali le kratek čas pred izpiti.

Raziskovalci menijo, da je žvečenje naraven odziv telesa na stres – nekateri ljudje začnejo nezavedno žvečiti ali stiskati zobe, kar je lahko povezano tudi z bruksizmom, ki prizadene približno desetino odraslih in je pogosto povezan s stresom in tesnobo.