Mesto porušeno, steklena stavba ostala nedotaknjena. Zakaj?

Gre za kulturni center Commagene, ki ga je s sredstvi EU zgradilo ministrstvo za industrijo in tehnologijo, piše portal Cumhuriyet, in je ena izmed redkih stavb, ki so jo zgradili v skladu s standardi. Kulturni center Commagene, steklena stavba, ki se nahaja tik ob občinski stavbi, ni bil poškodovan, razbilo se ni niti eno steklo. Njegova gradnja se je začela leta 2020, center pa je bil odprt septembra 2022. Za gradnjo štirinadstropne stavbe stojita arhitekta Yavuz Özkaya in Sinan Erbu, v stavbi pa se na dveh nadstropjih razprostira knjižnica, medtem ko je v enem od nadstropij tudi stalna razstava. 

Je pa bila med porušenimi poslopji občinska stavba, ki očitno ni bila zgrajena v skladu z zahtevanimi standardi, tako kot tudi ostale zgradbe, ki so doživele enak konec. In medtem ko se turški predsednik Recep Tayyip Erdogan trudi zagovarjati svoj odziv na uničujoč potres, so se pojavili videoposnetki izpred nekaj let, ki prikazujejo, kako pozdravlja nekatere stanovanjske projekte, ki so zdaj propadli in ubili na tisoče ljudi. Kritiki pravijo, da je bilo izvajalcem dovoljeno, da so preskočili ključne varnostne predpise, s čimer so povečali svoj dobiček, a ogrozili prebivalce. 

V enem videu, posnetem med kampanjo pred lokalnimi volitvami v Turčiji marca 2019, je Erdogan naštel nekaj največjih dosežkov svoje vlade – vključno z novimi stanovanjskimi objekti v mestu Kahramanmaras, znanem tudi kot Maras, blizu epicentra potresa prejšnji teden. "Rešili smo problem 144.156 državljanov Marasa z amnestijo za coniranje," je dejal in pri tem uporabil izraz za gradbene amnestije, ki so bile podeljene, da bi izvajalcem omogočili ignoriranje varnostne kode, ki so bile vpisane posebej za gradnjo stanovanjskih blokov, hiš in poslovne zgradbe, da bi bile bolj odporne na potrese. Inženirji in arhitekti pravijo, da je pomanjkanje varnostnih elementov, zasnovanih za blaženje sunkov potresov, verjetno prispevalo k skokovitemu številu smrtnih žrtev.

V drugem kampanjskem postanku leta 2019, v južni turški provinci Hatay, je Erdogan znova vneto oglaševal stanovanja, ki jih ustvarja njegova vlada. "Težave 205.000 državljanov Hataya smo rešili z mirom v conah," je dejal, pri čemer je uporabil drugo ime za amnestije, ki se uporabljajo za olajšanje gradbenih praks, zaradi katerih zgradbe ne morejo prenesti potresov. O videoposnetkih so poročale turške novičarske strani, kot sta Duvar in Diken, in so se zelo razširili.

Duvar je navajal visokega istanbulskega mestnega uradnika Bugra Gokceja, ki je razčlenil več deset tisoč potrdil o amnestiji stavb, podeljenih pred splošnimi volitvami leta 2018 v 10 provincah, ki jih je prizadel potres. Med njimi je več kot 40.000 potrdil o amnestiji v močno prizadeti provinci Gaziantep, je dejal. Po poročanju turških medijev je amnestija pomenila, da so morali nekateri gradbeniki sicer plačati globo, vendar so se njihovi gradbeni projekti lahko nadaljevali. 

Erdogan je priznal nekaj začetnih težav z odzivom države na potres, vendar je dejal, da nobena vlada ne more biti pripravljena na katastrofo takšnega obsega. Je pa glavni turški opozicijski voditelj Kemal Kilicdaroglu dejal, da "če je katera oseba odgovorna za to, je to Erdogan".

Tudi glavno združenje inženirjev in arhitektov v državi se je ostro odzvalo na prakso amnestij za gradbenike, rekoč: "Conska amnestija je povabilo k smrti." V društvu so dodali, da so bile prostorske amnestije v državi ena najpomembnejših spodbud za črno gradnjo in so povzročile negotovost v družbi, da živi v zdravih in varnih hišah. Skupina je dejala, da se ta praksa uporablja "zaradi političnih koristi" in jo je treba ustaviti. 

Turška novičarska stran Duvar je objavila tudi Erdoganov tvit iz leta 2013, ob obletnici potresa v Marmari leta 1999, v katerem je umrlo več kot 17.000 ljudi. Pisalo je: "Zgradbe ubijajo, ne potresi. Naučiti se moramo živeti s potresi in ustrezno ukrepati."