"To ni položaj svetovne vojne, lahko pa se reče, da je svetovni mir ogrožen in da je ogroženo veliko območje Bližnjega in srednjega vzhoda," pravi nekdanji predsednik Slovenije in strokovnjak za mednarodno pravo Danilo Türk. Podobno meni tudi obramboslovka Jelena Juvan: "Da bi lahko govorili o tretji svetovni vojni, bi potrebovali vojaško vključitev Rusije in Kitajske, kar pa je zelo malo verjetno."
Rusija in Kitajska se po njunem mnenju ne nameravata vključiti v konflikt, saj je obema velesilama v interesu, da se ohrani stabilen in miren Bližnji vzhod brez globalne razsežnosti. Po mnenju Juvanove je ob tem Rusija dovolj zaposlena z dogodki v Ukrajini in se ne želi vpletati "v še en spopad, ki bi lahko bil visoko intenziven".
Z napadom na Iran ZDA kažejo svojo prevlado, pa razlaga Faris Kočan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. "Zaenkrat se zdi, da se je Trump zakalkuliral, da zadeva ni takšna, kot si želi, in da ta sprememba režima ni takšna, kot si jo je zamislil," ocenjuje ter pojasni: "S tem, da bo odrezal glavo, ni odrezal trupa. Trup očitno še vedno miga. Zahod ne razume dobro teh iranskih organizacijskih struktur, ne gre za piramide, gre za koncentrične kroge delovanja."
Zato pa spopad ne bo končan hitro, kot je bil v primeru Venezuele, dodajajo sogovorniki. "Verjetno je to predstavljalo neko podobno predstavo pri uboju ajatole. A to je bila iluzija, če se je tako mislilo," pravi Türk.
Zato svetovni voditelji, kot tudi EU, ostajajo previdni. "EU je zunaj dosega tudi najdaljših iranskih balističnih raket. Res pa bodo imeli dogodki na Bližnjem vzhodu, sploh takšna eskalacija, kot se zdaj nakazuje, vpliv tudi na EU - predvsem z gospodarskega vidika," meni Juvanova.
"Bolj zaskrbljujoče je, da EU nima predstave o tem, kaj bi lahko naredila, da se spopad konča, in kakšne misli ima glede prihodnosti," dodaja Türk.
Iranski napad na zalivske države pa je arabskim državam pokazal, da ne morejo več živeti vzporedne realnosti – varnosti milnega mehurčka, dodajajo sogovorniki. "Zalivske države so vedno imele neko določeno nezaupanje in nek strah v zvezi z Iranom. Niso pričakovale vojaškega obračunavanja," pravi nekdanji predsednik.
Do kdaj bo trajal konflikt na Bližnjem vzhodu in kako razsežen bo, si nihče od sogovornikov ne upa napovedati. Je pa treba izhajati tudi iz zmogljivosti iranske vojske, zaključijo sogovorniki, saj po nekaterih podatkih Iranci ne razpolagajo z veliko količino raket in oborožitvenih sistemov.
