Kako si je opomogla Varšava: 50 milijonov ur dela in 600 milijonov opek

Leta 1944 so se prebivalci poljske prestolnice ob prihodu domov znašli pred neznatnim kupom praznih ruševin. V skoraj petih letih obleganja je bilo uničenih skoraj 85 odstotkov stavb.  Samo do konca septembra leta 1939 je bila uničena desetina stavb. Če je pred začetkom vojne v Varšavi živelo več kot milijon ljudi, se jih je v letu po vojni tja vrnilo le nekaj tisoč. Meščane so poleg podrtih delov mesta pričakale tudi namerno požgane četrti, predvsem judovske.

Zaradi velikega uničenja, s katerim so se ob koncu leta 1944 srečali Poljaki, so nove komunistične oblasti celo razmišljale, da bi naziv prestolnice podale enemu izmed drugih večjih poljskih mest. Razmišljali so celo, da bi Varšava ostala porušena in taka opominjala na vojne grozote.

Rekonstrukcija stare podobe s pomočjo slikarskih del

 A mesto so nato obnovili. Če se po varšavskih ulicah sprehodite danes, težko verjamete, da je večina hiš okoli vas popolnoma novih. Skoraj 80 let po koncu druge svetovne vojne na pragu Evrope divja vojna v Ukrajini, zato se mnogi sprašujejo, kako je uničeni Varšavi uspelo.

Za prenovo prestolnice so Poljaki potrebovali približno 50 milijonov neplačanih delovnih ur, 91 milijard zlotov (skoraj 19,5 milijarde evrov) in 600 milijonov opek. Delavci in finančna sredstva so prihajali s cele države.

Prebivalci Varšave so svoje mesto na novo zgradili s pomočjo 200-letnih mestnih krajin beneškega slikarja Bernarda Bellotta. Ta je v času svojega življenja med leti 1772 in 1780 za poljskega kralja naslikal več natančnih slik ulic in trgov prestolnice. Obnovljeno mesto je nato UNESCO uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. 

Prve obnove so se začele v začetku leta 1945, v njih pa je sodelovalo 1400 prostovoljcev: arhitektov, inženirjev in drugih upravnih ter tehničnih delavcev. Glavna dela so v prvi fazi sicer obsegala predvsem popis škode, program rušitve delno podrtih stavb, odstranjevanje ruševin in načrt obnove mesta. Odnesli so približno 20 milijonov kubičnih metrov materiala.

Druga faza del, ki je potekala v letih 1946 in 1947, pa je obsegala načrtovanje zelenih površin, popis za obnovo potrebnih del, štetje gradbenega materiala in strojev, seznam zgodovinskih stavb, pa tudi podroben izris načrta obnove mesta. Kasneje so začeli z izgradnjo cest, mestnega jedra, stanovanjskih stavb ... 

Rekonstrukcija mesta je vključevala popolno rekreacijo starega mesta skupaj s staro mestno tržnico, meščanskimi hišami, mestnim obzidjem, kraljevim gradom in pomembnimi sakralnimi objekti. Obnova pa ni bila namenjena le videzu, ampak tudi obnovi domačega občutka Poljakov.