Kako so ugrabili Madura: 'Vedeli smo, kje je spal, kaj je jedel, kaj je oblačil ...'

V začetku decembra so dokončali načrtovanje misije. Bila je rezultat večmesečnega natančnega načrtovanja in vaj, ki so vključevale elitne enote ameriške vojske. Ustvarili so natančno repliko Madurove varne hiše v Caracasu v polni velikosti, da bi vadili vstopne poti, piše BBC. Načrt so skrbno varovali, o njem ni bil obveščen niti kongres.

Ko so bile podrobnosti natančno določene, je bilo treba le počakati na optimalne pogoje za začetek operacije. Element presenečenja je bil najpomembnejši. Donald Trump je dal zeleno luč za začetek operacije štiri dni prej, vendar so sklenili počakati na boljše vreme.

Ključnega pomena za operacijo je bilo delo Cie in drugih ameriških obveščevalnih agencij, poroča The Guardian. Že od avgusta je bil njihov cilj ugotoviti Madurov "življenjski ritem" oziroma, kot je dejal general Dan Caine, načelnik Združenega štaba oboroženih sil ZDA, "razumeti, kako se je gibal, kje je živel, kam je potoval, kaj je jedel, kaj je nosil, kateri so bili njegovi hišni ljubljenčki".

Medtem ko so ZDA od septembra naprej krepile svojo vojaško prisotnost na Karibih, je Maduro v poskusu, da bi se izognil zajetju, okrepil svojo osebno varnost. Manj je bilo javnih govorov. Redno je menjal lokacije nočitev – po poročanju The New York Timesa je za prenočevanje uporabljal od šest do osem lokacij.

CIA je spremljala Madura tudi z vohunskimi droni, toda po njegovem prijetju v soboto je agencija presenetljivo sporočila, da ima v venezuelski vladi človeški vir, s čimer bi sicer lahko kompromitirala osebo.

Predsednikov ukaz za začetek misije je prišel v petek ob 22.46. Trumpov ukaz je tako prišel malo pred polnočjo, kar je vojski omogočilo, da večino noči deluje v temi. Sledila je misija, dolga dve uri in dvajset minut, po zraku, kopnem in morju, ki je osupnila mnoge v Washingtonu in po svetu.

Trump misije ni spremljal iz situacijske sobe Bele hiše. Namesto tega je bil obkrožen s svojimi svetovalci v svojem klubu Mar-a-Lago v Palm Beachu na Floridi, kjer je spremljal prenos operacije v živo, ob njem pa sta bila direktor Cie John Ratcliffe in ameriški državni sekretar Marco Rubio.

"Neverjetno je bilo videti," je v soboto dejal Trump. "Kot da bi gledal televizijsko oddajo. In če bi videli hitrost, nasilje ... to je bilo preprosto neverjetno, neverjetno delo, ki so ga ti ljudje opravili."

V zadnjih mesecih so ZDA v bližino Venezuele napotile tisoče vojakov in močno ladjevje v enem od največjih kopičenj vojaških sil v zadnjih desetletjih. Kar četrtina vseh ameriških vojaških ladij je bila od novembra v Karibih, okrepil pa jih je tudi prihod največje letalonosilke na svetu, USS Gerald R. Ford, s približno 4000 mornarji in člani posadke na krovu. Kljub namestitvi v bližini pa je bil cilj ameriške vojske v noči operacije doseči taktično presenečenje in zračno prevlado.

Po navedbah ameriških uradnikov je bilo v noči operacije aktivnih več kot 150 letal – vključno z bombniki, lovskimi in izvidniškimi letali. "Bilo je zelo zapleteno, izjemno zapleteno, celoten manever, pristanki, število letal," je Trump povedal za Fox News. "Imeli smo lovsko letalo za vsako možno situacijo."

Venezuela naj bi imela po regionalnih standardih dokaj zmogljivo vojsko. Svoje naftno bogastvo je uporabila za nakup dveh eskadrij ruskih letal Su-30 ter raketnih in protizračnih obrambnih sistemov S-300 in Buk. Toda ko je prišel trenutek resnice, letalstvo in protizračna obramba nista delovali.

V Caracasu so okoli 2. ure po lokalnem času slišali glasne eksplozije, nad mestom pa so se dvigali oblaki dima. "Slišala sem ogromen zvok, glasen pok," je za BBC povedala novinarka Ana Vanessa Herrero. "Tresla so se vsa okna. Takoj zatem sem zagledala ogromen oblak dima, ki je skoraj zakril celoten razgled. Letala in helikopterji so leteli po vsem mestu."

"Zbudili smo se okoli 1.55 ob ropotu eksplozij in brnenju letal, ki so letela nad Caracasom," je za BBC povedala Daniela, ena od prič. "Vse je bilo potopljeno v absolutno temo, osvetljeno le z bliski bližnjih detonacij. Sosedje so si dopisovali v skupinskem klepetu v stanovanjski skupnosti, vsi zmedeni in nevedni, kaj se dogaja, ter prestrašeni zaradi eksplozij."

ZDA so napadle pet lokacij, vključno z letalsko bazo Generalissimo Francisco de Miranda, letališčem La Carlota in pristaniščem La Guaira, glavnim izhodom Caracasa na Karibsko morje. Nekateri ameriški napadi so bili usmerjeni na sisteme zračne obrambe in druge vojaške cilje, so povedali uradniki. Trump je tudi dejal, da so ZDA pred začetkom misije izklopile elektriko v Caracasu. "Luči Caracasa so bile večinoma ugasnjene zaradi določenega strokovnega znanja, ki ga imamo," je dejal. "Bilo je temno in smrtonosno."

Bombardirali so letalske baze in komunikacijske centre, verjetno z vodenimi raketami Tomahawk in raketami AGM-88 Harm, zasnovanimi posebej za odkrivanje in uničevanje sistemov zračne obrambe.

Medtem ko so po Caracasu odmevale eksplozije, so se ameriške sile prebile v mesto. Med njimi so bili tudi člani elitne enote Delta Force, enote ameriške vojske za posebne misije, je poročal CBS. Bili so močno oboroženi, imeli so tudi poseben gorilnik, s katerim so lahko prerezali kovinska vrata Madurove varne hiše v kompleksu na Fuerte Tiuna, ključni vojaški bazi v Caracasu.

Po vzletu je ekipa Delta Force po Cainovih besedah letela "30 metrov nad vodo", da bi se izognila radarskemu zaznavanju. Caracas ni daleč od obale, približno 16 kilometrov stran, zaradi česar je bil čas leta relativno kratek, čeprav so vmes gore, ki so po generalovih besedah pomagale prihajajočim helikopterjem, da so se skrili, dokler niso dosegli same prestolnice, navaja Guardian.

Po besedah generala Caina so vojaki prispeli na lokacijo, kjer se je nahajal Maduro, kmalu po začetku napadov ob 02.01 po lokalnem času. Trump je varno hišo opisal kot vojaško "trdnjavo" v središču Caracasa in dejal: "Bili so v pripravljenosti in so nas čakali. Vedeli so, da prihajamo."

Ob prihodu so se ameriški vojaki znašli pod ognjem Madurove straže, eden od ameriških helikopterjev pa je bil tudi zadet, vendar je lahko nadaljeval z letom. "Enota, katere naloga je bila prijetje Madura, se je spustila v kompleks in se premikala s hitrostjo, natančnostjo in disciplino," je dejal general Cain.

Šele ko se je operacija – v kateri so ugrabili tudi Madurovo ženo Cilio Flores – začela odvijati, je Rubio začel obveščati zakonodajalce o akciji. To je sprožilo jezo številnih v ameriškem kongresu. Predhodno poročanje kongresu bi ogrozilo misijo, je Rubio povedal novinarjem na novinarski konferenci v soboto. "Kongres ima nagnjenost k izdajanju informacij," je dodal Trump. "To ne bi bilo dobro."

Ko so ameriške enote vstopile v kompleks, je Maduro skušal pobegniti v varno sobo. "Poskušal je priti na varno mesto, ki pa ni bilo varno, saj bi vrata v približno 47 sekundah razstrelili," je dejal Trump. "Prišel je do vrat. Ni jih mogel zapreti. Tako hitro so ga napadli, da ni prišel v sobo." Madura so v njegovem kompleksu varovali kubanski telesni stražarji. Na Kubi so razglasili dan žalovanja za 32 umrlimi Kubanci v ameriškem napadu, poroča Reuters. Pri tem ni jasno, koliko jih je umrlo pri obrambi Madura.

V operaciji je bilo ranjenih tudi nekaj ameriških vojakov, nihče pa ni bil ubit, je povedal Trump. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino je v nedeljski izjavi dejal, da je bil v ameriški operaciji ubit "velik del" Madurove varnostne ekipe ter "vojaki in nedolžni civilisti".

Sklepni del operacije je bil odpeljati Madura in njegovo ženo iz države. Helikopterji, ki so jih od zgoraj pokrivala lovska letala, so se ob 4.29 zjutraj, skoraj dve uri in pol po prihodu na Fuerte Tiuna, vrnili v Karibe. Madura in Floresovo so nato odložili na ladji USS Iwo Jima.

Operacija je bila nedvomno uspešna, vendar še zdaleč ni jasno, ali bo Združenim državam omogočila prevzem nadzora nad Venezuelo ali privedla do njene preobrazbe, piše Guardian. Matthew Savill, analitik pri think tanku Royal United Services Institute, je dejal: "Američani so odstranili nekaj. Impresivno, a še zdaleč ne gre za 'obglavljenje'."