Kako zaskrbljujoč je izbruh ebole v DR Kongo?

Da gre za kritičen trenutek v izbruhu, ko ni gotovosti, kako daleč se je virus že razširil, piše BBC. Okuženih naj bi bilo že 250 ljudi, 80 jih je umrlo.

Večina izbruhov ebole je običajno manjših, a strokovnjake še zmeraj preganja obsežen izbruh med leti 2014 in 2016, ko se je v zahodni Afriki okužilo kar 28.600 ljudi.

Izredne razmere mednarodnega pomena na področju javnega zdravja, ki jih je nedavno razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), sicer še ne pomenijo, da smo v zgodnjih fazah pandemije, podobne covidu.

Tveganje, ki ga ebola predstavlja za svet, ostaja majhno. Med obsežnim izbruhom v letih 2014–2016 so bili denimo v Združenem kraljestvu le trije primeri okužbe – vsi so bili zdravstveni delavci, ki so prostovoljno priskočili na pomoč, poroča britanski medij.

"So pa razmere dovolj kompleksne, da zahtevajo mednarodno usklajevanje," o razglasitvi WHO pravi Amanda Rojek z Inštituta za pandemične znanosti na Univerzi v Oxfordu. Navsezadnje še vedno obstaja velika grožnja za sosednje države, kot so Uganda, Južni Sudan in Ruanda, ki zaradi tesnih trgovinskih in potovalnih povezav veljajo za visoko tvegane. V Ugandi so okužbo z virusom že potrdili pri dveh osebah, ena od teh je umrla.

Čeprav redka, je ebola huda in smrtonosna bolezen. Virusi ebole so prisotni pri živalih, predvsem sadnih netopirjih, v kolikor pridejo v tesen stik z njimi, pa se lahko okužijo tudi ljudje. Tokratni izbruh je povzročil sev bundibugyo – eden od treh, ki povzročajo večje izbruhe, ki pa je še vedno precej neznan. Bundibugyo je doslej povzročil 'le' dva izbruha – leta 2007 in 2012, ko je umrlo približno 30 odstotkov okuženih. Za razliko od drugih sevov, zanj ni odobrenih cepiv ali zdravil (obstajajo le eksperimentalna).

Tudi testi za potrditev okužbe niso povsem zanesljivi. V začetku izbruha so testiranja namreč kazala negativne rezultate na okužbo z ebolo, šele bolj sofisticirana laboratorijska preverjanja so potrdila, da gre za omenjeni sev.

Soočanje s sevom bundibugyo je po besedah profesorice Trudie Lang z Univerze v Oxfordu "ena najpomembnejših skrbi" v tem izbruhu. Simptomi se namreč lahko pokažejo šele v treh tednih po okužbi. Sprva so podobni gripi – vročina, glavobol in utrujenost. Ko bolezen napreduje, se pojavita bruhanje in driska, pri nekaterih bolnikih tudi notranje krvavitve in odpoved različnih organov.

Ker zdravil, ki bi delovala izključno na ta sev, ni, zdravljenje temelji na optimizirani podporni oskrbi – obladovanju bolečine, drugih okužb, zadostnem vnosu tekočin in hranil. Tovrstna zgodnja oskrba izboljša možnosti preživetja.

Ebola se širi preko telesnih tekočin, kot sta bruhanje in kri, oseba pa je običajno kužna, ko se že pojavijo simptomi. Prvi znani primer tokratnega izbruha so potrdili pri medicinski sestri, kjer so se simptomi pokazali 24. aprila. Šele tri tedne zatem so pristojni potrdili izbruh. "Virus se je širil že več tednov, izbruh so potrdili zelo pozno, kar je zaskrbljujoče," je dejala Anne Cori z Imperial Collegea v Londonu. "To pomeni, da so zdravstveni delavci v zaostanku pri zaustavitvi širjenja, ki po mnenju WHO kaže na potencialno veliko večji izbruh, kot ga trenutno zaznavajo," dodaja.

Glavna metoda bo v Demokratični republiki Kongo zdaj tako hitro ugotavljanje, kdo je že okužen in na koga je virus morda prenesel. Prizadevali si bodo tudi za preprečevanje širjenja ebole preko bolnišnic in drugih zdravstvenih centrov, ki paciente obravnavajo v času, ko so najbolj kužni. Prav tako bodo zagotovili varnost pri pokopu okuženih umrlih.

Kar pa bo po mnenju Langove precejšen izziv – zaradi števila že okuženih ter same lokacije izbruha. Žarišče je namreč v delu DR Kongo, ki ga še posebej razdira notranji konflikt. V tem delu države je iz svojih domov razseljenih namreč že več kot 250.000 ljudi. "Mnoga prizadeta območja so rudarska mesta z zelo mobilnim prebivalstvom. To povečuje tveganje, saj se ljudje premikajo med skupnostmi in čez meje," pravi Langova.

Na srečo pa ima država že izkušnje z obvladovanjem izbruhov ebole. "Odziv danes je bistveno boljši kot pred desetletjem," pravi Daniela Manno z Londonske šole za higieno in tropsko medicino. Ali bo ta izbruh mogoče hitro omejiti ali pa se bo ponovil scenarij izpred dobrega desetletjega, je odvisno od odziva zdaj, še poudarja.