"Ne gre za kratkoročno manjše zvišanje cen, ampak za krizo, ki je verjetno tako resna kot energetski krizi v letih 1973 in 2022 skupaj. To pomeni, da so pred nami zelo težki meseci, morda celo leta. Odvisno je od razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu. Tudi v najboljšem primeru pa bo hudo," je evropski komisar za energijo Dan Joergensen povedal ob predstavitvi ukrepov v odziv na energetsko krizo, povezano z vojno med ZDA, Izraelom in Iranom.
"Ker ne moremo predvideti vsega, moramo biti pripravljeni na vse," je še poudaril. Dodal pa je, da je možno zaščititi najbolj ranljive državljane in najbolj izpostavljene gospodarske sektorje.
Po njegovem mnenju je treba ukrepati hitro in skupaj, saj nas lahko skupno evropsko ukrepanje zaščiti pred najhujšimi posledicami te krize.
Mehanizem za spremljanje proizvodnje, izvoza, uvoza in zalog goriv
Med drugim namerava komisija vzpostaviti skupni mehanizem za spremljanje proizvodnje, izvoza, uvoza in zalog goriv v prometu, pri čemer se bodo najprej osredotočili na letalsko gorivo.
V Bruslju napovedujejo, da se bodo z državami članicami, dobavitelji goriva, letališči in letalskimi družbami usklajevali pri iskanju alternativnih dobav letalskega goriva in predlagali ukrepe za optimizacijo razdelitve tovrstnega goriva med članicami.
Javni prevoz in nižje cene vozovnic
Del ukrepov je namenjen zmanjšanju porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu. Komisija je podala nabor možnih ukrepov, ki jih lahko uporabijo države.
Med temi so spodbujanje uporabe javnega prevoza, tudi z znižanjem cen vozovnic ali uvedbo brezplačnih vozovnic za določene skupine prebivalstva, in drugih oblik okolju prijaznejšega prometa.
Članice lahko prebivalce spodbujajo še k bolj okolju prijaznemu načinu vožnje in učinkovitejšemu ravnanju pri ogrevanju in hlajenju prostorov. Ponudijo pa jim lahko tudi finančno podporo za nameščanje okolju prijaznih tehnologij, kot so toplotne črpalke in sončni paneli.
"Države članice spodbujamo, da storijo vse, kar lahko, da bi zmanjšali porabo. To bi bilo namreč koristno v trenutni cenovni krizi, hkrati pa bi preprečilo težave z oskrbo v prihodnje. Najbolje pa je, da o tem, katere ukrepe bodo uvedle, odločajo države članice," je povedal Joergensen.
V slovenskih gospodinjstvih največ energije porabimo za ogrevanje (58,5 odstotka), za ogrevanje sanitarne vode 16,4 odstotka, 3,8 odstotka za kuhanje in 1,5 odstotka za hlajenje. 19,7 odstotka energije gre za druge namene, so ob svetovnem dnevu Zemlje sporočili iz Statističnega urada Slovenije.
Dolgoročnejši ukrepi
Poleg naštetih takojšnjih ukrepov komisija pripravlja tudi predloge dolgoročnejših, bolj strukturnih energetskih ukrepov. Predloge bo predstavila v prihodnjih mesecih.
Bruselj je ukrepe predstavil, potem ko so cene energije na svetovnih trgih zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in z njo povezanega zaprtja Hormuške ožine poskočile.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ukrepe napovedala že v začetku preteklega tedna, ko je povedala, da bo del svežnja namenjen zmanjšanju porabe energije. "Zmanjšati moramo porabo, a povsem spoštovati svobodno odločanje potrošnikov," je povedala.
Ukrepi bodo poleg tega po napovedih von der Leynove namenjeni večjemu usklajevanju držav članic na področju oskrbe z energenti. Okrepiti želijo usklajevanje na področjih skupnega naročanja energentov, polnjenja skladišč plina in sproščanja zalog nafte, je povedala.
Državam članicam pa bodo podali priporočila o tem, kako oblikovati ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva in gospodarstva pred visokimi cenami energije, je še napovedala predsednica komisije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.