Kaja Kallas: Protidronsko zaščito potrebuje vsa Evropa

Ministri se sestajajo dan pred predstavitvijo konkretnega časovnega načrta za ustrezno obrambno pripravljenost EU do leta 2030. "Ko smo začeli govoriti o dronskem zidu, smo govorili o vzhodnem delu EU. Vendar pa so nato druge članice rekle, da lahko droni na primer pridejo tudi z ladij, tako da so ogrožene tudi države na jugu. Zdaj govorimo o protidronski zaščiti za vso Evropo," je povedala Kallas.

"Mislim, da so vsi razumeli, da je ogrožena čisto vsaka članica in da potrebujemo načrt za to," je še povedala o vzpostavitvi zaščite pred brezpilotnimi letalniki. "Naš cilj je, da do konca leta 2027 vzpostavimo funkcionalno obrambo proti dronom," je kasneje zapisala na omrežju X.

Po njenih navedbah bo protidronske ukrepe za celotno Evropo vključeval tudi časovni načrt za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU do leta 2030, o katerem danes na delovni večerji v Bruslju razpravljajo obrambni ministri članic unije, med njimi minister Borut Sajovic.

Izhodišča za načrt, ki so jih v začetku meseca na neformalnem srečanju v Koebenhavnu načelno podprli voditelji držav članic, so sicer predvidevala t. i. dronski zid na vzhodu EU, potem ko so tam zabeležili niz incidentov, povezanih z brezpilotniki. Dronski zid bi bil v skladu z izhodišči eden od štirih skupnih prednostnih projektov. Vključevala so še skupne projekte za okrepitev varnosti vzhodnega krila EU ter skupno krepitev zmogljivosti na področjih protizračne obrambe in obrambe v vesolju.

Načrt, ki ga bo komisija v četrtek sprejela in predstavila javnosti, bo sicer vključeval konkretne cilje za okrepitev obrambnih zmogljivosti držav članic, del pa bo namenjen tudi povečanju proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije.

Bruselj bo načrt, ki ga bodo prihodnji četrtek na vrhu v Bruslju obravnavali voditelji članic, predstavil, potem ko je EU v zadnjega pol leta naredila prve konkretne korake za okrepitev svoje obrambe. Med drugim že izvaja načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb na tem področju.

Po današnjem srečanju z ministrskimi kolegi v Bruslju je ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal sporočil, da so brezpilotniki so ključni za obrambo na frontni črti. Več držav je Kijevu obljubilo nadaljnjo podporo. Velika Britanija je napovedala skupen projekt za razvoj izboljšanih dronov, ki bi jih nato v velikih količinah dobavljali Ukrajini.

"Hvaležni smo vsem državam, ki nam še naprej stojijo ob strani. Vaša vojaška, finančna in politična podpora je ključnega pomena za dosego pravičnega in trajnega miru," je Šmihal na omrežju X sporočil po srečanju t. i. kontaktne skupine za podporo Ukrajini, ki je danes potekalo ob robu zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju.

Britanski obrambni minister John Healey je medtem na skupni novinarski konferenci s Šmihalom in nemškim kolegom Borisom Pistoriusom napovedal, da nameravajo skupaj z Ukrajino razviti izboljšane prestrezne drone z imenom octopus. Te naj bi nato v Veliki Britaniji proizvajali v velikih količinah in jih vsak mesec več tisoč poslali Ukrajini.

Ministri so poudarili, da pomena brezpilotnih letalnikov v sodobnem vojskovanju ne gre podcenjevati, partnerji Ukrajine pa želijo od podpore Kijevu imeti dodatne koristi tudi za lastno obrambo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"To je priložnost, da združimo ukrajinsko inovativnost in neposredne izkušnje z bojišča z modernim dizajnom in tehnologijami masovne proizvodnje, ki jih lahko prispevamo mi," je še povedal Healey in dodal, da je Velika Britanija letos Ukrajini že dobavila 85.000 dronov za obrambo pred rusko agresijo.

Pistorius in Šmihal pa sta danes po srečanju podpisala sporazum o sodelovanju med Nemčijo in Ukrajino na področju obrambe, navaja dpa.

Državi sta sklenili dogovor o tesnejšem sodelovanju obrambnih industrij, spodbujanju skupnih raziskav in tehnološkega razvoja. Sporazum bo po besedah Pistoriusa omogočil Ukrajini, da okrepi svoje zmogljivosti obrambe in odvračanja, Nemčiji pa ponudil priložnost, da izkoristi inovacijski potencial Ukrajine.

Nadaljnja vojaška pomoč Kijevu je bila ena glavnih tem današnjih pogovorov obrambnih ministrov v Bruslju. Zahod v zadnjem času Ukrajini pomaga predvsem v okviru nove Natove pobude PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja za Ukrajino. Te bo po besedah generalnega sekretarja Marka Rutteja financirala več kot polovica članic zveze Nato.