Ukrajina pripravljena sodelovati pri ameriškem načrtu za konec vojne

"Ukrajinski predsednik je uradno prejel osnutek načrta ameriške strani, ki bi po oceni ZDA lahko oživil diplomacijo," je v izjavi sporočil urad predsednika Volodimirja Zelenskega.

Kijev ob tem ni razkril vsebine načrta. Ta naj bi sicer po poročanju medijev od Ukrajine zahteval, da več kot prepolovi število svojih vojakov, izključi možnost članstva v Natu ter se odpove zasedenemu polotoku Krim, Donecku, Lugansku in delom okupiranih oblasti Herson in Zaporožje, ki jih trenutno zaseda Rusija.

Na današnjem srečanju Zelenskega z ameriško delegacijo Pentagona pod vodstvom sekretarja ameriške vojske Daniela Driscolla sta strani po navedbah predsednikovega urada sklenili dogovor, da bodo delali na točkah načrta, da se zagotovi dostojanstven konec vojne.

"Pripravljeno smo konstruktivno sodelovati z ameriško stranjo in našimi partnerji v Evropi in po svetu, da bi kot rezultat dosegli mir," so še zapisali na uradu.

Kijev je ob tem še sporočil, da bosta v prihodnjih dneh Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump opravila telefonski pogovor.

"Da bi končali to vojno, se morajo s tovrstnimi načrti strinjati tudi Evropejci in Ukrajinci," je Kallasova ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov članic EU v Bruslju povedala o osnutku načrta za konec vojne v Ukrajini, o katerem so poročali tuji mediji in agencije. Poudarila je, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin takoj končal vojno, če bi nehal bombardirati civiliste in pobijati ljudi, "vendar s strani Rusije doslej nismo videli nobenega popuščanja".

Da morata v pogovorih o končanju ruske agresije na Ukrajino sodelovati tudi Kijev in evropske države, je pred zasedanjem poudarilo tudi več ministrov, vključno z zunanjimi ministri Danske Larsom Loekkejem Rasmussenom, Poljske Radoslawom Sikorskim in Nemčije Johannom Wadephulom.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je menil, da se mora pot k miru v Ukrajini začeti s prekinitvijo ognja vzdolž frontne črte, ki bi omogočila pogovore o ozemlju in varnostnih jamstvih. Po njegovem mnenju je edina ovira na poti k miru Putin, s tem pa se je strinjal tudi danski minister.

Ukrajina naj bi po poročanju medijev in tujih agencij ta teden od ZDA prejela osnutek načrta za konec vojne z Rusijo. Ta naj bi zahteval, da Ukrajina več kot prepolovi število svojih vojakov ter se odpove zasedenemu polotoku Krim in nekaterim drugim delom ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija. Moskva naj bi v celoti prevzela nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, v regijah Herson in Zaporožje pa naj bi medtem večinoma zamrznili frontno črto, obe strani pa bi v večji meri obdržali ozemlja, ki jih trenutno nadzorujeta. Rusija bi po pogajanjih lahko nekaj delov ozemlja tudi vrnila Ukrajini.

Vodja madžarske diplomacije Peter Szijjarto je bil ob prihodu na zasedanje kritičen do predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ker je v pismu voditeljem članic, v katerem je predstavila možnosti za financiranje podpore, pozvala k dodatni finančni pomoči Ukrajini.

Bruselj bi moral namreč po njegovem mnenju zaradi nedavno razkritega korupcijskega škandala v Ukrajini, ki je odnesel dva ministra, zaustaviti finančno pomoč Kijevu, ne pa pozivati k dodatni pomoči. "Noro je, da predsednica Evropske komisije članicam pošlje pismo, da bi Ukrajini dali še 100 milijard evrov," je povedal.

Ministri pa so na dopoldanskem delu zasedanja govorili tudi o nadaljnjem ukrepanju proti t. i. floti ladij v senci, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam. Dansko predsedstvo Sveta EU si po besedah ministra Loekkeja Rasmussena prizadeva poiskati rešitev, ki bi omogočila, da dodajanje plovil na seznam sankcioniranih ladij poteka ločeno od sprejemanja svežnjev sankcij proti Rusiji.

Za trajen mir v Ukrajini bosta morali obe strani v konfliktu popustiti pri svojih zahtevah, je v sredo zvečer sporočil ameriški državni sekretar Marco Rubio, potem ko naj bi Ukrajina od ZDA prejela osnutek mirovnega načrta, ki naj bi od nje med drugim zahteval, da se odpove polotoku Krim in nekaterim drugim ozemljem.

"Končanje zapletene in smrtonosne vojne, kot je ta v Ukrajini, zahteva obsežno izmenjavo resnih in realističnih idej," je na omrežju X zapisal Rubio. Po njegovih besedah bosta morali obe strani v vojni za trajen mir popustiti pri svojih zahtevah.

"Zato pripravljamo in bomo še naprej pripravljali seznam možnih idej za končanje te vojne, ki temelji na prispevku obeh strani v tem konfliktu," je dodal prvi mož ameriške diplomacije.

Francoska tiskovna agencija AFP je v sredo ob sklicevanju na neimenovan vir poročala, da je Ukrajina od ZDA prejela osnutek načrta za končanje vojne. Ta naj bi od nje med drugim zahteval, da število svojih vojakov zmanjša na 400.000 ter se odpove Krimu in nekaterim drugim ozemljem, ki jih trenutno zasedajo ruske sile.

Dokument v 28 točkah naj bi se zgledoval po Trumpovem načrtu za Gazo. Glede na domnevni osnutek naj bi se Rusiji dodelili tudi nekateri deli vzhodne Ukrajine, ki jih trenutno ne nadzira, v zameno bi Washington tako Ukrajini kot Evropi zagotovil varnostna jamstva pred rusko agresijo.

Pred tem je ameriški medij Axios v torek poročal, da vlada predsednika Trumpa ob posvetovanju z Rusijo v tajnosti pripravlja nov načrt za končanje vojne.

Na spreminjanje mednarodno priznanih meja s silo ne moremo pristati, je spričo medijskih poročil o osnutku načrta za končanje vojne v Ukrajini, v skladu s katerim naj bi se ta odpovedala delu ozemlja, danes v Bruslju povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Meni, da mora vsak mirovni načrt vključevati tudi Ukrajino in Evropo.

"Strinjali smo se in to je bilo tudi moje sporočilo, da ne moremo pristati, da kdorkoli z orožjem, s silo spreminja mednarodno priznane meje, in da mora vsak mirovni načrt zagotovo vključevati tudi Ukrajino in Evropo," je po razpravi zunanjih ministrov EU o ruski agresiji na Ukrajino povedala Fajonova.

Dodala je, da ministri na zasedanju niso prejeli več informacij o domnevnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Je pa poudarila, da mora vsaka rešitev spoštovati mednarodno pravo in Ustanovno listino Združenih narodov.

Zunanji ministri članic unije so sicer razpravljali predvsem o nadaljnjem ukrepanju proti t. i. ruski floti ladij v senci, ki jo Moskva uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam. Ta razprava bo po besedah Fajonove v pomoč predvsem pri pripravi naslednjega, že 20. svežnja evropskih sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.

Več ministrov, vključno z njo, pa je spregovorilo tudi o ta teden predstavljenih možnostih za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini. Razprava med članicami se sicer še naprej vrti predvsem okoli ene možnosti, uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 140 milijard evrov vrednega posojila Kijevu.

Fajonova je v razpravi poudarila, da je treba v zvezi s tem razrešiti še kar nekaj pravnih vprašanj. Podprla je belgijsko stališče, da uporaba v okviru sankcij zamrznjenega ruskega premoženja – to je večinoma shranjeno v Belgiji – zahteva veliko previdnost.

"Če nimamo ustreznih pravnih podlag oziroma ocene fiskalnih posledic za države članice Evropske unije, nas lahko to v prihodnje stane še bistveno več," je opozorila. Dogovor o tem bodo sicer skušali na zasedanju čez približno mesec dni doseči voditelji držav članic, ki se jim oktobra ni uspelo dogovoriti.