Stoječe ovacije za Carneya, Kanada bi lahko postala prva pridružena članica EU

"Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven. (...) Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU," je dejala. Evropa in Kanada si delita "isti ocean, enake vrednote in enak pogled na svet", zdaj bosta gradili tudi skupno prihodnost, je dejala in poudarila, da to partnerstvo ne bo uperjeno proti nikomur.

Ob njeni napovedi in rokovanju s Markom Carneyjem, ki se je udeležil njenega letnega govora v Evropskem parlamentu, pa je kanadski premier požel stoječe ovacije prisotnih v dvorani.

Kanada in EU sta že gospodarski partnerici po zaslugi trgovinskega sporazuma, ki je po besedah von der Leynove v manj kot desetletju privedel do več kot 75-odstotnega povečanja trgovinske menjave. Vendar pa obstaja "nujna potreba po prenovi naših partnerstev," je dodala in se zavzela za status pridružene članice za Kanado.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je to v izjavi za slovenske novinarje v Strasbourgu označila za veliko novost. Pojasnila je, da bodo nadaljnje korake za krepitev odnosov med stranema začrtali na vrhu EU-Kanada, ki bo konec oktobra v Montrealu.

Status pridružene članice EU sicer v temeljnih pogodbah unije ne obstaja, je pa to idejo v okviru prizadevanj za čim hitrejšo pridružitev Ukrajine Evropski uniji pred meseci omenil nemški kancler Friedrich Merz. V skladu z njegovim predlogom bi se lahko ukrajinski predstavniki udeleževali zasedanj Evropskega sveta in Sveta EU, pri čemer pa ne bi imeli glasovalnih pravic. Predstavnik pridružene članice bi sedel tudi v Evropski komisiji.

"Svet vidiva z enakimi očmi: od umetne inteligence do podnebnih sprememb, od Arktike do geopolitike. In stali smo drug ob drugem: glede Ukrajine, obrambe, surovin in dobavnih verig. Predvsem pa, dragi Mark, Evropa in Kanada verjameta v demokracijo," je predsednica komisije nagovorila kanadskega premierja.

"Moč ne pripada najmočnejšim, najbogatejšim in najglasnejšim, temveč vsem nam. Demokracije imajo svobodo izbire, s kom bodo sodelovale," je poudarila.

EU bo za uravnoteženje trgovinskih odnosov s Kitajsko uporabila vsa orodja, ki jih ima na razpolago, je zagotovila von der Leyen. S tem želi Bruselj izboljšati konkurenčnost evropskega gospodarstva, kar bo v prihodnjih 12 mesecih osrednja prednostna naloga, je dejala.

"Naš trgovinski primanjkljaj s Kitajsko znaša milijardo evrov na dan. Dosegel je točko preloma," je v svojem letnem nagovoru o stanju v uniji povedala von der Leyen.

Dodala je, da si Bruselj v dialogu s Pekingom prizadeva za uravnoteženje trgovinskih odnosov, vendar pa mora ta dialog prinesti rezultate.

"Naj bom jasna: uporabili bomo vsa orodja, ki jih imamo na razpolago, da ponovno uravnotežimo naš odnos. Besede so v redu, a so dejanja še boljša," je poudarila.

K ukrepanju v odziv na neravnovesja v trgovini s Kitajsko so sicer voditelji držav članic komisijo pozvali na junijskem vrhu EU v Bruslju. Pozvali so jo, naj pregleda nabor instrumentov in ugotovi, kaj je možno storiti takoj in kaj je treba še pripraviti.

Von der Leyen je tedaj napovedala pripravo instrumenta, namenjenega podpori podjetjem pri zmanjševanju tveganj v njihovem poslovanju. Komisija ga še pripravlja.

V današnjem nagovoru je prav tako znova opozorila na preveliko odvisnost od Kitajske na področju kritičnih surovin.

V delu nagovora, posvečenem gospodarski konkurenčnosti, je sicer zagon evropskega gospodarstva označila za prvo prednostno nalogo komisije v naslednjih 12 mesecih. Med drugim je poudarila pomen znižanja cen energentov in dostopa podjetij do financiranja.

Obenem je države članice pozvala, da morajo tudi one prispevati k poenostavitvi predpisov in s tem krepitvi konkurenčnosti gospodarstva, saj na ravni EU delajo vse, kar je v njihovi moči. Nacionalne oblasti morajo po mnenju predsednice komisije okrepiti prizadevanja za zmanjšanje t. i. gold platinga oziroma prekomerne regulacije v članicah.

Kot je dejala, bosta EU in Kanada ustvarili skupen prostor blaginje in gospodarske varnosti. "Sodelovali bomo na področju pametne proizvodnje. Vzpostavili bomo tehnološko zavezništvo. Povezali bomo obrambno-industrijske baze. Arktiko bomo spremenili v vodilni skupni projekt. Sodelovali bomo na področju energetike, kritičnih surovin in baterij, pa tudi na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij ter kibernetske in gospodarske varnosti," je med drugim naštela.

Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo. Carney, prvi tuji predsednik vlade, ki se je udeležil letnega govora predsednice o stanju v EU, bo evropske poslance v Strasbourgu nagovoril v četrtek

"Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije – imena so morda različna, a cilj je enak – prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila von der Leynova.

Izpostavila je izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa. Po njenih besedah je EU močnejša kot kdaj koli prej, a hkrati so razmere tudi bolj negotove kot kadar koli prej, unija pa se je v teh zapletenih časih odločila ubrati lastno pot.

EU se sooča z obdobjem velikih možnosti, a obenem tudi nevarnosti, skozi katere skušajo krmariti vse države članice. "Vrtoglava hitrost sprememb in tehnološkega razvoja vpliva na naša delovna mesta, naše preživetje in našo družbo. Prav tako pa globoko vpliva na našo demokracijo in našo javno razpravo," je dejala.

"Naša izbira je torej jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote? (...) Ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je vprašala. Pozvala je k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo in napovedala sklic novega evropskega kongresa, v okviru katerega bo skupina modrecev razpravljala o prihodnosti Evrope.

EU se je odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v njenem boju za prihodnost in evropsko varnost ter za podporo Grenlandiji, je med drugim izpostavila in poudarila, da lahko varnost Evropejcev zagotovi le Evropa.

Izpostavila je tudi ekstremne vremenske pojave: poplave, suše, požare in vročinske valove, ki so zaznamovali letošnje poletje in uničili ogromne površine zemlje. "Znanostveni izsledki so jasni, Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Seveda bo prehod kompleksen, tako da se bomo morali sproti prilagajati in učiti. Vendar pa ni dvoma: Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem," je poudarila.

"Kar se tiče podnebnih sprememb, je bilo letošnje poletje poletje resnice. Nobenemu delu naše celine ni bilo prizaneseno," je dejala von der Leynova in spomnila na vročinske valove, hude požare in sušo, ki so letos poleti prizadeli številne evropske države.

"Znanost je jasna. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Seveda bo prehod kompleksen, tako da se bomo morali sproti prilagajati in učiti. Vendar pa ni dvoma: Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem," je poudarila.

Po njenem mnenju mora EU hkrati blažiti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagajati. EU mora bistveno okrepiti prizadevanja na področju pripravljenosti, je dejala.

Med drugim bo Evropska komisija prihodnji mesec predstavila nov evropski okvir za podnebno odpornost, v okviru katerega bodo identificirali 100 najbolj ranljivih območij v Evropi. Kot je pojasnila von der Leynova, bodo za ta območja ocenili tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in odločili, na kateri ravni jih je treba upravljati.

"Letošnje poletje se ne sme ponoviti. Zato bomo kmalu pripravili evropski načrt za vročinske valove," pa je dejala glede odziva na visoke temperature, ki so poleti pestile članice.

Te po besedah predsednice potrebujejo boljše sisteme zgodnjega opozarjanja, boljšo pripravljenost zdravstvenih sistemov, pa tudi izboljšave na področju sistemov hlajenja v mestih. Prav tako je treba podpreti najbolj ranljive, je še poudarila.

Poleg tega je napovedala pripravo pobude, namenjene soočanju s pomanjkanjem vode.

Na področju soočanja s požari pa bodo najbolj izkušeni evropski gasilci pripravili predloge izboljšav na področju preprečevanja in pripravljenosti, je dejala von der Leyen. Med drugim pričakuje predlog za vzpostavitev evropske flote za gašenje požarov iz zraka.

Opozorila je še na nizko stopnjo zasebnih zavarovanj pred škodo, ki nastane zaradi naravnih katastrof. Zato bo komisija vzpostavila zavezništvo za podnebno zavarovanje, je napovedala v delu nagovora o soočanju EU s posledicami podnebnih sprememb.

Von der Leynova je bila jasna tudi glede varnosti. "Ni prostora za kakršen koli dvom: Evropa bo branila vsak kvadratni meter svojega ozemlja."

Von der Leynova je po govoru v angleščini del govora v nemščini namenila Ukrajini. "Prihajajoča zima bo za Ukrajino težka," je povedala in dodala, da nič ne more zlomiti "ukrajinskega duha upora". "Naša naloga je in bo ostala, da Ukrajino čim bolj podpiramo." Zagotovila je, da bo EU "Ukrajini v najtežji zimi vojne nudila najmočnejšo podporo doslej".

Von der Leynova se je dotaknila tudi migracijske krize v Ceuti. "Ranljive ljudi izkoriščajo brezčutni trgovci z ljudmi, tihotapci, naši nasprotniki."

Špancem je dejala: "Meja Ceute je evropska meja, ker je Ceuta Španija in Ceuta Evropa – in Evropa bo tam za vas."

Priznala je, da EU potrebuje nova pravila za izredne razmere, "zlasti v primerih, ko so množični premiki vnaprej načrtovani in služijo kot orožje".

"Ljudje pričakujejo, da jih Unija podpira, jim zagotovi konkurenčnost in varnost, da si lahko privoščijo dom in so to, kar si želijo. Želijo si Evropo, ki je samostojna," je še pred govorom predsednice povedala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Von der Leynova je napovedala tudi, da bo evropska komisija predlagala prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke do 13. leta starosti v EU.