Šarec: Tehnični predlog je provokacija, ni sprejemljiv za kohezijske države

"Potrebujemo več časa," je po koncu vrha dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je vodil pogajanja na podlagi svojega kompromisnega predloga, predstavljenega pred enim tednom. Izpostavil je, da je tehnično vse pripravljeno in da gre zdaj za politična vprašanja.

'Včasih stvari potrebujejo čas, da dozorijo. Nismo še na cilju, smo pa na dobri poti'

Pogajanja so po Michelovih besedah zelo težka, še zlasti zaradi brexita, ki z odhodom ene največjih neto plačnic v prihodnjih sedmih letih v proračunu unije ustvari luknjo v vrednosti od 60 do 75 milijard evrov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je na vprašanje, kaj je šlo narobe, odgovorila, da je to demokracija in da šteje unija 27 članic s 27 interesi. "Včasih stvari potrebujejo čas, da dozorijo. Nismo še na cilju, smo pa na dobri poti," je še dejala.

Michel ni želel govoriti o tem, kdaj bodo voditelji poskušali v drugo. Dejal je, da si bo najprej v prihodnjih tednih vzel čas za neformalna posvetovanja. Prepričan je, da je z nadaljnjim spoštljivim dialogom mogoče doseči dogovor.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu izpostavila, da so bile razlike preprosto prevelike, in obenem priznala, da je dogovor še daleč in da bo treba zanj še trdo delati.

Da so razhajanja še vedno velika, je dejal tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki napoveduje nadaljnje usklajevanje četverice varčnih članic in ocenjuje, da je bil vendarle dosežen premik v pravo smer. Neuspeh je poskušal še dodatno omiliti z besedami, da je bilo v preteklosti vselej potrebnih več srečanj za proračunski dogovor.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izpostavil, da skupna kmetijska politika ne bo plačala brexita. "Skupne kmetijske politike ne bomo žrtvovali," je zatrdil Macron, ki ima v soboto predviden obisk na pariškem kmetijskem sejmu. Francoski predsednik je tudi govoril o nadaljevanju proračunskih prizadevanj v naslednjih mesecih, ne tednih.

Vajeti sta skušala prevzeti Macron in Merklova

Voditelji članic EU so prva resna pogajanja o proračunu EU začeli v četrtek popoldne in jih nadaljevali vso noč in ves današnji dan. Že od samega začetka je bilo jasno, da bodo pogovori zahtevni. Slišati pa je tudi kritike na račun Michela zaradi njegovega načina vodenja pogajanj.

Danes sta skušala vajeti v svoje roke prevzeti Merklova in Macron, ki pa nista uspela zagotoviti preboja. Omenjalo se je, da naj bi se z varčno četverico dogovorila za proračun v vrednosti med 1,03 in 1,06 odstotka BND.

Evropska komisija je v zadnjem tehničnem predlogu nato oklestila prvotni Michelov kompromisni predlog, ki je obseg proračuna postavil pri 1,074 odstotka BND. A so države očitno ostale predaleč vsaksebi.

Varčni četverici, ki jo sestavljajo Danska, Nizozemska, Švedska in Avstrija in je vztrajala pri odstotku BND, se je 17 prijateljic kohezije po navedbah madžarskega premierja Viktorja Orbana danes zoperstavilo s ponudbo 1,3 odstotka BND, kolikor želi tudi Evropski parlament.

Šarec: Tehnični predlog je provokacija, ni sprejemljiv za kohezijske države

"Tehnični predlog za evropski proračun za obdobje 2021-2027, ki ga je predstavila Evropska komisija, je provokacija, kohezijske države so ga enotno zavrnile," je po koncu proračunskega vrha povedal premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle.

"Dogovora še vedno ni, ga niti nismo pričakovali," je poudaril. Za neuspeh je okrivil t. i. varčno četverico neto plačnic, ki želijo zmanjšati proračun in po njegovih besedah niso dovolj ambiciozne. "Zaradi njih so se pogajanja ustavila in smo bili ves dan priča prestavljanju plenarne seje," je dejal.

V drugem taboru je skupina 17 kohezijskih držav, ki se po Šarčevih besedah zavzema za ambiciozen proračun in trdi, da z manj ni mogoče narediti več. "Imeli smo dve srečanji danes in bili na obeh srečanjih enotni, da to trenutno nima nobenega smisla," je poudaril premier.

'Tudi Slovenija ne more biti gotova, ali bo dobila, kar želi'

Kohezijske države so se po Šarčevih navedbah dogovorile, da niti zadnji predlog zanje ni sprejemljiv, ker ne zadosti ambicijam in ne namenja dovolj za kohezijo. "Tudi Slovenija ne more biti gotova, ali bo dobila, kar želi," je dejal.

Skupno, plenarno zasedanje, ki je bilo čez dan večkrat preloženo, je trajalo le kratek čas. O tehničnem predlogu, ki ga je predstavila komisija, po Šarčevih besedah sploh niso razpravljali, ker so ugotovili, da je "provokacija po vsem tem, čemur so bili priča v zadnjih 24 urah".

Kohezijske države so bile po njegovih navedbah enotne, da danes nima smisla odpirati novega kroga pogajanj, temveč je treba zadeve premisliti, tako da gre vsak domov in še enkrat vse preračuna.

"Zadeve je treba zastaviti na novo," poudarja Šarec. Zatika se po njegovih besedah že pri obsegu proračuna. "Dokler ne dobimo boljšega dogovora, nadaljnja pogajanja niso možna," je dejal.