"Z možem sva zadrževala solze, nato pa jokala in si govorila, da je to le majhen okus veliko večje svobode po padcu tega režima, in resnično verjameva v to," je za The Guardian dejala 42-letna umetnica iz Teherana.
Oblasti so januarja uvedle internetno blokado kot odziv na vsedržavne protivladne proteste. Čeprav so kasneje obljubljale postopno normalizacijo, so povezavo večkrat znova prekinili, zlasti po začetku vojne med ZDA, Izraelom in Iranom. Večina prebivalstva je ostala odrezana od sveta, dostop pa je bil mogoč le prek dragih in nezanesljivih VPN-povezav ali satelitskega interneta.
Za mnoge je bil to prvi stik s spletom po več tednih. Fotografije pogrebov, žalovanja staršev in spomini na umrle protestnike so preplavili zaslone, kar je pri številnih sprožilo nov val bolečine.
Delna obnova interneta je vladnim podpornikom služila kot dokaz uspeha, a številni prebivalci to vidijo kot cinično gesto. Opozarjajo, da gre za selektivno in nadzorovano povezavo, namenjeno predvsem poslovnim sektorjem, medtem ko se hkrati krepi digitalni nadzor.
23-letna protestnica, ki so jo aretirali januarja, razlaga: "Nimajo razloga za odpiranje interneta, razen če je to način, da prebivalstvo premaknejo k 'internetnim profesionalcem' ali v predore, kjer nas lahko lažje spremljajo. Temu pravimo filternet. To ni znak svobode."
Tudi v iranski diaspori je vrnitev interneta sprožila mešana čustva. Veselje ob ponovni vzpostavitvi stikov se je prepletalo s strahom za tiste, ki še vedno molčijo, saj ni jasno, ali so brez povezave, zaprti ali mrtvi.
Mnogi Iranci so enotni, da vrnitev interneta ni prinesla svobode, temveč boleč opomnik na izgubljena življenja, uničena preživetja in porušeno zaupanje. Fotografinja iz Teherana je The Guardianu povedala, da ji je bilo "odvratno gledati praznovanja in aplavz" ter da je "resnično absurdno" spremljati, kako zahodni mediji delno obnovo interneta prikazujejo kot dosežek. Po njenem mnenju je internet osnovna pravica, ne pa nekaj, kar bi bilo treba slaviti kot uspeh oblasti.
Kot je med drugim zapisal eden od profesorjev iz Teherana: "Kar se je zares vrnilo na splet, je naša beda, ne svoboda."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.