Kotor je primorsko mesto, večina članov obeh klanov pa je domačinov. Nekateri izmed njih so se ukvarjali s plovbo. Mornarji so v kokainski posel prišli tako, da so na odprto morje prepeljali tovor in ga nato odvrgli. Za pomoč v verigi distribucije so bili dobro plačani. Nekateri so v tem videli dobro priložnost in izhod iz finančne stiske ter začeli samostojno organizirati tranzit kokaina. Tako se je v turistično priljubljenem mestu vzpostavila močna baza za kokainske operacije.
Škaljare in Kavače sta nekdaj zapostavljeni kotorski naselji, ki pred začetkom delovanja organiziranega kriminala za večino javnosti praktično nista obstajali. Škaljare so le 300 metrov od starega mestnega središča, s Kavačami na drugi strani pa jih ločuje predor. V Kavačah je bilo nekdaj le 15 hiš, a je naselje v zadnjih letih doživelo velik razcvet, saj se v njem gradijo številni apartmaji in druga turistična infrastruktura.
Do leta 2014 je v Kotorju obstajalo eno večje kriminalno združenje. Leta 2014 pa je v Valencii izginilo 200 kilogramov kokaina. Vodje Škaljarskega klana so v skladiščih v Španiji odkrili 200 kilogramov kokaina, o katerem njihovi člani bojda niso vedeli ničesar. Ali je šlo za njihove postranske posle, še danes ni znano. Škaljarci so drogo zasegli, kar je razburilo člane združbe iz sosednjega naselja. Ti so se od klana odcepili in organizirajo svojega, Kavaškega.
Začela se je že 11 let trajajoča vojna, zaznamovana s krutimi umori na najrazličnejše načine. Vojna se je zaradi obsežnih mednarodnih operacij obeh klanov preselila tudi na ozemlja drugih držav. Najprej v "sestrsko" Srbijo, nato pa po celotnem Balkanu, od Grčije do Slovenije. Klana imata podružnice, sodelavce in zaveznike v mafijskih združbah Italije, Nemčije, Avstrije, Ukrajine, Španije, Nizozemske, Belgije, Turčije in tudi Brazilije, Kolumbije, Ekvadorja in Urugvaja.
Natančnega podatka o številu žrtev krvave vojne med klanoma še dolgo ne bomo izvedeli, saj morata policija in tožilstvo utemeljiti neposredno povezanost med umori in mafijskim sporom. Potrjeno povezanih naj bi bilo več kot 60 umorov, vendar je resnično število verjetno še precej večje. Prva uradna žrtev je bil 37-letni Goran Radoman, pripadnik škaljarskega klana, ki so ga 20. februarja 2015 pokosili v Novem Beogradu. Prav Radoman naj bi bil glavni odgovorni za krajo 200 kilogramov kokaina v Valencii. Le 12 ur pred njegovim umorom je v zrak odneslo audi A8, ki je bil v lasti Milana Vojotića, tesnega Radomanovega prijatelja.
V obeh kotorskih naseljih, kjer lokalna ekonomija funkcionira tudi s pomočjo "spornega" denarja, sicer ne želijo govoriti o klanih, njihovi vodje pa se večinoma zadržujejo zunaj države. V kriminalne posle naj bi bili vpleteni tudi pripadniki črnogorske policije, čeprav sodnih epilogov glede osumljenih sodelovanja s klanoma praktično ni, službo je izgubil le nekdanji načelnik kotorske policije. Mnogi zato trdijo, da je z organiziranim kriminalom povezan sam vrh črnogorske države.
Klani so sicer stoletja zaznamovali črnogorsko družbeno ureditev. Delitev družbe je potekala od plemen, ki so imela v času osmanske oblasti status pretežno neodvisnih političnih enot, do klanov, ki so bili nekakšna podskupnost znotraj velikih plemenskih občestev. Tovrstna povezovanja in vezi so bili posledica zgodovinskega trenutka. Čeprav klanska delitev v družbi na simbolični ravni še vedno obstaja, pa je danes najbolj začrtana prav na področju organiziranega kriminala.
KOMENTARJI (200)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.