Tujina

Kazensko prijavili Hrvata in Slovenca zaradi napada na novinarko

Šibenik, 03. 08. 2022 12.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
STA, Ma.Ko.
Komentarji
6

Hrvaška policija je zaradi napada na novinarko hrvaške radiotelevizije Majo Sever in sodnico Sandro Artuković vložila kazensko prijavo proti 44-letnemu hrvaškemu državljanu in 56-letnemu državljanu Slovenije, poročajo hrvaški mediji. Novinarko in sodnico naj bi napadel lastnik restavracije, ker sta želeli preveriti, ali gostilna kljub prepovedi obratovanja deluje. Identitete osumljencev hrvaški mediji niso razkrili.

Novinarka in sodnica, ki je bila v preteklosti namestnica pravosodnega ministra, sta v ponedeljek na otoku Tijat skušali preveriti, ali restavracija Spirito še deluje, čeprav je državna inšpekcija odredila njeno zaprtje. Po navedbah prič ju je napadel lastnik restavracije, ki je prišel do čolna, na katerem sta bili, in jima vzel mobitel.

Kriminalistična preiskava je potrdila, da sta osumljena pred otokom Tijat skušala onemogočiti delo 51-letnice, ki je bila s 56-letnico skupaj v plovilu, je sporočila šibeniško-kninska policijska uprava (slika je simbolična).
Kriminalistična preiskava je potrdila, da sta osumljena pred otokom Tijat skušala onemogočiti delo 51-letnice, ki je bila s 56-letnico skupaj v plovilu, je sporočila šibeniško-kninska policijska uprava (slika je simbolična). FOTO: Shutterstock

"Kriminalistična preiskava je potrdila, da sta osumljena pred otokom Tijat 1. avgusta skušala onemogočiti delo 51-letnice, ki je bila s 56-letnico skupaj v plovilu. Večkrat sta se s svojim plovilom zagnala proti njunemu plovilu in jima grozila, zaradi česar sta se zbali za osebno varnost. Pri tem je bil 51-letnici odvzet mobitel, ki ga je kasneje dobila nazaj," je sporočila šibeniško-kninska policijska uprava.

Novinarka je po incidentu dejala, da ni slikala nikogar, temveč le plažo, slučajno je dopustovala v šibeniškem arhipelagu, k restavraciji pa jo je zvabila radovednost.

Po navedbah medijev lastnik omenjene restavracije meni, da je zaliv, v katerem se nahaja gostinski objekt, njegov, čeprav uradno ni naveden kot lastnik tega zemljišča.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User1280007
03. 08. 2022 15.12
-5
Lokalni vožd. Ampak zanima me, od kdaj sodniki (razen preiskovalnega) gredo nekaj preverjat? Če sta bili na dopustu skupaj,(haha) ni nobena niti novinarka, niti sodnica, ampak navaden civil.
Marinanjo
03. 08. 2022 13.39
+13
priobalni pas je po mednarodni zakonodaji Morskega prava javen in vsem dostopen
Marinanjo
03. 08. 2022 13.45
+8
Pomorsko dobro sestavljajo notranje morske vode in teritorialno morje, njihovo dno in podzemlje ter del kopnega, ki je po svoji naravi namenjen splošni rabi ali je za takšno razglašen. Sem sodijo: morska obala, morska pristanišča, nasipi, plitvine, skale, grebeni, plaže, ustja rek, ki se izlivajo v morje, kanali, povezani z morjem ter živi in ​​neživi naravni viri v morju in pod morjem. . Na njem ni lastninske pravice, zato tudi država ni lastnica, ampak le upravlja dobro. Vsakdo ima pravico uporabljati pomorsko dobro glede na njegovo naravo in namen, to se imenuje splošna raba. Za vse ostalo - posebno rabo ali komercialno rabo, pa se podeli koncesija, ki lahko delno ali v celoti omeji splošno rabo, a za to mora obstajati pravilna odločba in mora biti vpisano v javni register. Na splošno je takšnih ugodnosti za tisto, kar bralce najbolj zanima, plaže, zelo malo. Vse te manjše dejavnosti na obali in plažah: kioski, prikolice, manjši objekti s teraso, senčniki, ležalniki in podobno se dajejo na podlagi koncesijskega dovoljenja, ki ne sme omejevati splošne rabe, torej če so na plaži, nismo dolžni uporabljati njihovih storitev. Skratka, uživajte na jadranski obali - z nekaj zelo majhnimi izjemami ekskluzivnih koncesij je celotna obala vključno z obalo otoka prosta za vašo uporabo in uživanje in nihče se nima za kaj jeziti, kaj šele ugovarjati, če vam prišli kopat tam, kjer mislijo, da je "njihova" plaža. Če je nekdo neprijeten - se sploh ne prepirajte, ampak pokličite oblasti.
Marinanjo
03. 08. 2022 13.57
+7
Tekst je bil skopiran in preveden iz HR zakonika o pomorskem dobru .originala ni pustilo pr ilimat ker kao da vseb uje nedovoljene besede ..
Mozart60
03. 08. 2022 14.16
+1
Misliš vsaka država ki ima stik z morjem,ima pravico uporabljat pomorsko dobro ne vsakdo.
neobremenjen_
03. 08. 2022 14.31
+9
Pa kaj bluziš? Vsak posameznikki pride na obalo jo lahko uporablja skladno z namenom. Četudi je na primer otok prodan zasebniku, in je zasebnik lastnik otoka, je njegova obala še vedno javno dobro in ti lahko s čolnom mirno prideš na njegovo obalo in se tam kopaš in sončiš.