Kaznovanje 'vandalov': Aretirali skoraj 1500 brazilskih protestnikov

Brazilski minister za pravosodje in varnost  Flavio Dino je dejal, da so policisti po napadu na kongres zadržali 40 avtobusov, za katere so sumili, da se v njih prevažajo protestniki. V enem izmed njih so našli pištolo, kar po mnenju Dina kaže na na pripravo na nasilna dejanja. Minister je povedal, da so z včerajšnjimi 209 aretacijami in današnjimi 1200 aretiranimi skupaj pridržali skoraj 1500 protestnikov. Z iskanjem odgovornih za izgrede pa brazilska vlada še nadaljuje. Zato so vladni organi državljane pozvali na pomoč in jih prosili za posredovanje vseh informacij, ki bi lahko bile relevantne pri iskanju pobeglih izgrednikov, poroča BBC. Do sedaj je vlada prejela že okoli koli 13.000 elektronskih sporočil z informacijami. 

Prijeti bodo med drugim odgovarjali za poskus državnega udara, nezakonit vstop v javno ustanovo in uničenje javne lastnine. Ostale po odredbi sodnika brazilskega vrhovnega sodišča Alexandra de Moraesa išče vojska. Tej je sodnik tudi naročil, naj do torka po razpusti vse tabore Bolsonarovih privržencev, policiji pa zaukazal aretacijo vseh, ki se še nahajajo na ulicah v prestolnici. Tam že vse od Bolsonarovega poraza na oktobrskih volitvah tabori več podpornih skupin. 

Medtem so nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara zaradi bolečin v trebuhu prepeljali v bolnišnico. "Trenutno je v bolnišnici na opazovanju zaradi nelagodja v trebuhu, ki izvira iz napada z nožem, ki ga je doživel leta 2018," je sporočila Bolsonarova žena. Nekdanjega brazilskega predsednika so namreč leta 2018 med svojo zmagovalno predsedniško kampanjo napadli in ga zabodli v trebuh.  

Danes dopoldan naj bi tisti, ki so se še zadrževali na ulicah, fizično napadli več novinarskih ekip. Brazilska skupina preiskovalnih novinarjev  poroča, da so protestniki tudi poškodovali ali ukradli več kosov opreme, pri tem pa so kričali "Prevzemimo Brazilijo".  

V odgovor na nedeljski napad na kongres pa so levo usmerjene stranke Brazilce pozivale, naj se v Sao Paulu, najbolj naseljenem brazilskem mestu, danes udeležijo množičnega prodemokratičnega shoda, piše CNN. Delavska stranka predsednika Lule je Brazilce na shod povabila prek svojega profila na Twitterju, kjer je v objavi zapisala, naj se z udeležbo zoperstavijo nedeljski teroristični akciji v Brasilii.

Za protestniki, sicer privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, je v vladnih stavbah ostalo pravo razdejanje. Razbita so okna, pohištvo je prevrnjeno, hodniki pa poplavljeni. Na številnih posnetkih, objavljenih na družbenih omrežjih, je bilo videti, kako so izgredniki razbijali vrata in okna, da bi vstopili v stavbo kongresa, nato pa tekali po hodnikih in pisarnah ter uničevali poslopje. Po poročanju brazilskih medijev so protestniki med divjanjem po stavbah poškodovali umetnine, zgodovinske predmete, pohištvo in okraske. 

Do pozno popoldanskih ur so brazilske varnostne sile že ponovno zavzele vse tri napadene stavbe, vendar so se množice protestnikov še zadrževale naokoli. Posnetki so pokazali na desetine ljudi, ki so vklenjeni ležali na tleh, medtem ko so jih nadzorovali policisti, poroča The Guardian. 

Izgredniki so v nedeljo, odeti v zeleno-rumene zastave, zahtevali vojaško posredovanje, s katero bi na oblast vrnili nekdanjega predsednika Bolsonara ali pa odstavili novoizvoljenega Luiza Inácia Lula da Silva. Oblasti iz razdejanja poskušajo razbrati, kdo je za izgred odgovoren, aktualni predsednik pa je obljubil, da bodo organi pregona vandale našli in jih ustrezno kaznovali, piše CNN. 

V času izgredov ga sicer ni bilo v prestolnici, je pa ob vrnitvi v Brasilio razglasil izredne razmere, ki bodo trajale najmanj do konca januarja ali do preklica. 

Vdor spominjal na prevzem ameriškega kongresa leta 2021

Vdor v brazilski kongres, v katerega je bilo po ocenah brazilske policije udeleženih vsaj 5000 ljudi, pa je močno spominjal na prevzem ameriškega Kapitola ob preštevanju glasov na predsedniških volitvah leta 2021. Januarja pred dvemi leti so se namreč v ameriški kongres zgrnili Trumpovi podporniki, ki so glasno zagotavljali, da je pravi predsednik ZDA Donald Trump. Po preštetju glasov se je na vrh države sicer zavihtel Joe Biden.  A med izgredoma obstajajo tudi globlje povezave, piše BBC.

Nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon je več tednov v času oktobrskih volitev v Braziliji širil neutemeljene govorice o volilnih goljufijah v svojem podkastu in na družbenih medijih, kjer je spodbujal s ključno oznako #BrazilianSpring. V nedeljo je nadaljeval z retoriko, protestnike pa so spodbujali tudi drugi Trumpovi zavezniki. "Lula je ukradel volitve ... Brazilci to vedo," je Banonn večkrat zapisal na spletnem mestu družbenih medijev Gettr.

Boleče tih guverner za 90 dni odstavljen

Guverner zveznega okrožja Ibaneis Rocha je po napadu privržencev poraženega Bolsonara odpustil vodjo varnostne službe v prestolnici Andersona Torresa. Ta je podpornik Bolsonara, Rocha pa ga je po volitvah obdržal na položaju. "Odločil sem se, da ga razrešim, hkrati pa sem na ulice poslal vse varnostne sile, da aretirajo in kaznujejo odgovorne," je zapisal guverner.

A kasneje so sodniki s položaja za 90 dni odstavili tudi omenjenega guvernerja, saj da je bil med napadi boleče tiho. Sodnik vrhovnega sodišča Leandro Machado je dejal, da je guverner med vdorom v vladne stavbe tudi ignoriral vse pozive oblasti, naj pripravi varnostni načrt.  

Vodja Lulove vladajoče Delavske stranke (PT) pa je že včeraj pozno zvečer delno odgovornost za napad pripisala Rochi. "Vlada zveznega okrožja je bila neodgovorna," je sporočila Gleisi Hoffmann. "To je zločin proti demokraciji, proti volji volivcev in za druge interese. Za vse, kar se dogaja, sta odgovorna guverner in njegov varnostni minister, ki je podpornik Bolsonara," je dodala.

Napad obsodili po vsem svetu, tudi v Sloveniji

Napad v slogu privržencev bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so 6. januarja 2021 napadli zvezni kongres, so obsodili po vsem svetu. Med drugim tudi v Turčiji in Rusiji.

Do izgredov se je kritično opredelil ameriški predsednik Joe Biden, ki je tvitnil, da obsoja napad na demokracijo in miren prenos oblasti v Braziliji, pa tudi generalni sekretar ZN António Guterres, ki je prav tako v sporočilu na Twitterju zapisal, da se mora voljo Brazilcev in državnih institucij spoštovati, Brazilijo pa označil za dobro demokratično državo.

Tudi slovensko zunanje ministrstvo se je pridružilo številnim mednarodnim obsodbam nedeljskih izgredov. Izgrede so na Mladiki označili za nesprejemljive, veleposlaništvo Slovenije v Braziliji pa za zdaj odsvetuje vsa nenujna potovanja v brazilsko prestolnico.  

Na izgrede se je odzval tudi slovenski veleposlanik v Braziliji Gorazd Renčelj, ki je prav tako obsodil nasilje v državi in ga označil za nesprejemljiv način izražanja političnih razlik in nasprotovanj. 

Predsednica evropskega parlamenta Ursula Von der Leyen je v zapisu izrazila podporo aktualnemu brazilskemu predsedniku, ki da je bil izvoljen svobodno in pravično. Obenem je obsodila vdor v kongres in ga označila za zaskrbljujočega za branitelje demokracije. Nemški kancler Olaf Scholz je izgrede izenačil z napadom na demokracijo.

Tako kot Trumpovi privrženci v ZDA tudi brazilski uporniki niso ponudili nobenih dokazov o prevarah. Bolsonaro poraza še ni priznal, dva dni pred inavguracijo Lule pa je odpotoval na Florido. Tam v Mar a Lagu živi Trump.