Kdo bo nasledil prestol krizantem?

Za prestol krizantem so trenutno upravičeni le trije dediči, dva od njih pa sta stara 60 in več let. Trenutno ima 66-letni cesar Naruhito hčer, zelo priljubljeno princeso Aiko, ki ji zakon zaradi spola onemogoča dedovanje prestola. Stara je 24 let in nima otrok, tudi če bi imela sina, pa ta ne bi bil upravičen do cesarskega prestola.

Med dvema upravičenima naslednikoma cesarja sta tudi Hitachi, Naruhitov 90-letni stric, in njegov mlajši brat Akishino, star 60 let.

Tretji upravičeni naslednik in najverjetnejši bodoči cesar je 19-letni Akishinov sin Hisahito, ki je prvi moški član cesarske družine, ki je v zadnjih 40 letih dosegel polnoletnost.

Japonska monarhija že stoletja ohranja pravilo, da lahko prestol dedujejo izključno moški. To je v skladu z močno patriarhalno družbo, v kateri moški prevladujejo tudi na drugih področjih življenja, kot sta gospodarstvo in politika, piše CNN.

A to pravilo zdaj ogroža sam obstoj najstarejše monarhije na svetu, saj se je v cesarski družini v zadnjih desetletjih rodilo več hčera kot sinov. In da bi rešili pomanjkanje dedičev, so vladni ministri predlagali ponovno vključitev nekdanjih stranskih vej cesarske družine, s čimer bi razširili krog moških naslednikov. Spremembe zdaj čakajo še na odobritev parlamenta.

"Težko je najti kakršno koli razumno podlago za to, da ženski ne bi dovolili postati cesarica," je dejal profesor Makoto Okawa, ki na tokijski univerzi Chuo preučuje cesarsko nasledstvo.

Japonska je sicer v preteklosti imela osem vladajočih cesaric, vendar so delovale v obdobju, ko so bili moški dediči še premladi za vladanje. To se je spremenilo leta 1889 v obdobju Meidži, ko je bil sprejet Zakon o cesarski hiši, ki je uradno prepovedal, da bi ženske zasedle cesarski prestol.

Kljub temu zakonodajnemu določilu japonska ustava ženskam ne prepoveduje zasedbe prestola, je poudaril Okawa. Po njegovih besedah izključevanja žensk tudi ni mogoče obravnavati kot "japonsko tradicijo".

"Vnaprejšnje izključevanje žensk kot oseb, ki naj ne bi bile sposobne postati cesarice, je treba preprosto razumeti kot mizoginijo," je pojasnil Okawa.

Tudi velik del javnosti podpira možnost, da bi državi vladala cesarica, so pokazale različne javnomnenjske raziskave. Številni so opozorili tudi, da imajo evropske države, med njimi Združeno kraljestvo, dolgo tradicijo vladajočih kraljic.

Toda zamisel o tem, da bi cesarski prestol lahko dedovale tudi ženske, doslej ni pridobila večje politične podpore. Med najodločnejšimi nasprotniki takšne spremembe sta predsednica vlade Sanae Takaichi in njena vladajoča Liberalnodemokratska stranka.

Med parlamentarno razpravo v začetku letošnjega leta je Takaichi dejala, da je še vedno "primerno omejiti pravico do nasledstva na moške potomce cesarske rodbine".

Predlogi sprememb, ki jih je pripravila njena vlada in naj bi jih parlament ta mesec sprejel v zakon, ne predvidevajo niti ene možnosti, da bi princesa lahko zasedla cesarski prestol. Prav tako do prestola ne bi bili upravičeni njeni otroci, če bi se poročila z navadnim državljanom, kar je glede na vse manjše število članov cesarske družine skoraj neizogibno.

Čeprav ima cesarska družina danes predvsem protokolarno oziroma simbolno vlogo, na Japonskem ostaja pomemben simbol narodne enotnosti. Po japonski mitologiji njeni člani izvirajo od boginje Sonca, v 123-milijonski državi pa cesarska rodbina še vedno uživa velik simbolni pomen.

Pomen cesarske družine za japonski narod je tolikšen, da jo je ameriški general Douglas MacArthur, ki je po drugi svetovni vojni nadzoroval povojno obnovo in preobrazbo Japonske, v enem od telegramov označil za "simbol, ki združuje vse Japonce", navaja Urad zgodovinarja ameriškega zunanjega ministrstva.

Pred vojno določitev naslednika cesarskega prestola ni predstavljala tako velike težave. Cesarska družina je bila namreč precej številčnejša in je vključevala tudi stranske veje cesarske rodbine, znane kot Oke, ki so zagotavljale dodaten krog možnih naslednikov, če glavna linija ni imela moškega dediča.

Leta 1974 je temu prišel konec. Ko se je Japonska po drugi svetovni vojni spopadala z gospodarskimi posledicami opustošenja, so spremenili Zakon o cesarski hiši, da bi zmanjšali število članov cesarske družine in omejili stroške njenega vzdrževanja.

S tem je bilo članstvo v cesarski družini dejansko omejeno le na najožje sorodnike takratnega cesarja Hirohita. Iz cesarske hiše so izključili enajst stranskih vej rodbine, kar je postavilo temelje za današnje pomanjkanje upravičenih naslednikov.

Prvotna cesarska družina, ki je štela 67 članov, se je tako skrčila na le 16 članov. Krčenje se je še poglobilo zaradi pravila, po katerem morajo ženske članice cesarske družine po poroki z navadnim državljanom zapustiti cesarsko hišo.

Najnovejši vladni predlog predvideva, da bi cesarska družina lahko "posvojila" člane nekdanjih stranskih vej cesarske rodbine, ki so stari najmanj 15 let, niso poročeni in nimajo otrok. Njihovi potomci bi nato pridobili pravico do nasledstva na cesarskem prestolu.