"Machado je ključna, združevalna osebnost v politični opoziciji, ki je bila nekoč globoko razdeljena - opoziciji, ki je našla skupno stališče v zahtevi po svobodnih volitvah in predstavniški vladi," je o Marii Corini Machado v sporočilu za javnost zapisal Nobelov odbor.
Venezuela se je iz relativno demokratične in uspešne države razvila v avtoritarno državo, ki zdaj trpi zaradi humanitarne in gospodarske krize. Večina Venezuelcev živi v globoki revščini, medtem ko se peščica na vrhu bogati.
"Nasilni državni aparat je usmerjen proti lastnim državljanom. Skoraj osem milijonov ljudi je zapustilo državo. Opozicija je bila sistematično zatirana z manipulacijo volitev, pravnim pregonom in zapiranjem. Avtoritarni režim Venezuele tako izjemno otežuje politično delo," je opozoril odbor.
V luči tega je spomnil, da se je Machadova kot ustanoviteljica organizacije Sumate, ki se posveča demokratičnemu razvoju, že pred več kot 20 leti zavzemala za svobodne in poštene volitve. V politični funkciji in v službi organizacijam se je od takrat zavzemala tudi za neodvisnost sodstva, človekove pravice in zastopstvo ljudstva.
Pred volitvami leta 2024 je bila Machado predsedniška kandidatka opozicije, vendar ji je režim preprečil kandidaturo. Nato je na volitvah podprla predstavnika druge stranke, Edmunda Gonzaleza Urrutio.
"Na sto tisoče prostovoljcev se je mobiliziralo navkljub političnim razlikam. (...) Kljub tveganju nadlegovanja, aretacije in mučenja so državljani po vsej državi nadzorovali volilne postaje. Poskrbeli so, da so bili končni izidi dokumentirani, preden je režim lahko uničil glasovnice in lagal o izidu," je izpostavil odbor.
Prizadevanja opozicije je označil za inovativna, pogumna, mirna in demokratična. "Opozicija je prejela mednarodno podporo, ko so njeni voditelji objavili rezultate glasovanja (...), ki so pokazali, da je opozicija zmagala z jasno večino. Toda režim ni hotel sprejeti izida volitev in se je oklepal oblasti," je pojasnil odbor.

Machadova je kljub grožnjam njenemu življenju ostala v državi, kar je navdihnilo milijone ljudi. Demokracija je odvisna od ljudi, ki nočejo molčati, ki si upajo stopiti naprej kljub velikemu tveganju in ki nas opominjajo, da svobode nikoli ne smemo jemati za samoumevno.

"Machado izpolnjuje vsa tri merila, ki jih je Alfred Nobel navedel v oporoki za izbor dobitnika Nobelove nagrade za mir. Združila je opozicijo v svoji državi. Nikoli ni omahovala v uporu proti militarizaciji venezuelske družbe. Neomajno je podpirala miren prehod v demokracijo," je še sporočil Nobelov odbor.

Nobelove nagrade bodo kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada prinaša ček v vrednosti okoli milijon evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.
Lani je nagrado za mir prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki zastopa preživele žrtve napadov z jedrsko bombo v Nagasakiju in Hirošimi, za prizadevanja za prepoved jedrskega orožja.
Kdo je Maria Corina Machado?
Letošnja Nobelova nagrajenka za mir je neustrašna aktivistka in ključna osebnost opozicije v Venezueli, v kateri vlada avtoritaren režim predsednika Nicolasa Madura.
58-letna Machadova, ki jo imenujejo tudi osvoboditeljica (la libertadora) v aluziji na vodjo boja za neodvisnost Venezuele Simona Bolivarja, se od lanskih predsedniških volitev večinoma skriva v Venezueli, ki je ne želi zapustiti.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je v politiko vstopila v začetku leta 2000 kot aktivistka za referendum proti bivšemu dolgoletnemu predsedniku Hugu Chavezu in je padec njegovega režima sprejela kot svojo življenjsko nalogo.

Kot kandidatka opozicije se je lani proti nasledniku Chaveza Nicolasu Maduru nameravala potegovati za položaj predsednice države. Ankete so ji kot daleč najbolj priljubljeni političarki napovedovale zmago, a ji je režim udeležbo na volitvah preprečil. Ustrašil se je, saj je bila edina oseba, ki je združevala opozicijo in bi bila sposobna privabiti na tisoče ljudi na volišča in na ulice, piše britanski BBC.
Na volitvah je nato podprla na hitro izbranega drugega kandidata opozicije, malo znanega Edmunda Gonzaleza Urrutio. Z njim se je udeležila vseh volilnih zborovanj, ki so bila zaradi nje vedno množično obiskana. Kot da bi bila rock zvezda, so se ji ljudje približali, da bi jo videli ali se je dotaknili, k njej so dvigali dojenčke in otroke ter ji ponujali ročno napisana pisma podpore in darila. "Da, zmoremo!," so skandirali na njenih shodih, plezali na strehe, da bi jo bolje videli ter jo fotografirali z mobilnimi telefoni, poroča AFP.
Zaradi nepravilnosti na volitvah so nato Gonzaleza Urrutio - in ne Madura - številne države, tudi ZDA in EU, priznale kot legitimnega predsednika Venezuele A Maduro je nato prisegel za tretji mandat, oblasti pa so hitro zatrle proteste po volitvah.
Machado se od volitev skriva, po nekaterih navedbah naj bi bila na ameriškem veleposlaništvu. Nastopila je samo na protestu pred Madurovo inavguracijo januarja letos, ko so jo za kratek čas aretirali, nato pa izpustili. Julija, na obletnico Madurove sporne ponovne izvolitve, je pozvala k "tajnemu" uporu proti njemu.
Rodila se je 7. oktobra 1967 v Caracasu. Po izobrazbi je industrijska inženirka in ima tri otroke, politično kariero pa je začela leta 2002 kot soustanoviteljica nevladne organizacije za nadzor volitev Sumate. Poslanka v venezuelskem parlamentu je bila med letoma 2011 in 2014, piše na Wikipediji.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen meni, da dodelitev nagrade pošilja močno sporočilo, da duha svobode ni mogoče zatreti. Združeni narodi pa so sporočili, da nagrada odraža težnje ljudstva po poštenih volitvah.
"Ta nagrada ne časti le vašega poguma in prepričanja. Temveč vsak glas, ki se ne pusti utišati. V Venezueli in po vsem svetu. To pošilja močno sporočilo. Duha svobode ni mogoče zapreti. Želja po demokraciji vedno prevlada. Draga Maria, boj se nadaljuje," je na omrežju X zapisala von der Leynova.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je medtem dodelitev nagrade Machado označil za priznanje njenemu neutrudnemu delu za pravičnost. "Za vašo neomajno zavezanost demokraciji, človekovim pravicam in vašemu boju za svobodo v Venezueli," je dodal.
Odločitev Nobelovega odbora so pozdravili tudi Združeni narodi. "To priznanje odraža jasne težnje venezuelskega ljudstva po svobodnih in poštenih volitvah, državljanskih in političnih pravicah ter vladavini prava," je novinarjem v Ženevi povedal tiskovni predstavnik urada ZN za človekove pravice Thameen Al-Kheetan.
Direktor za komunikacije Bele hiše Steven Cheung je medtem v odzivu povedal, da je "Nobelov odbor dokazal, da daje prednost politiki pred mirom". Dodal je, da bo predsednik ZDA Donald Trump "nadaljeval s sklepanjem mirovnih sporazumov, končanjem vojn vojne in reševanjem življenj", poroča britanski BBC.
Trump, ki je bil med nominiranci za nagrado, je prepričan, da si jo zasluži zaradi svojih mirovnih prizadevanj. Trdi namreč, da je letos končal sedem vojn in da bo tudi osmo v Gazi. Norveški odbor, ki jo podeljuje, se je sicer zadnjič sestal v ponedeljek, še preden sta strani dosegli dogovor o prvi fazi načrta za mir v Gazi, ki ga je predlagal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.