V soočenju, ki ga je organiziral EBU, je nastopilo pet kandidatov za predsednika oz. predsednico Evropske komisije. Sodelovali so Avstrijec Walter Baier iz Evropske levice, Italijan Sandro Gozi iz Renew Europe Now, aktualna predsednica Ursula von der Leyen iz Evropske ljudske stranke (EPP), Nemka Terry Reintke iz Evropskih zelenih in Luksemburžan Nicolas Schmit iz Stranke evropskih socialistov (PES). 

Razprava je bila osredotočena na gospodarstvo in delovna mesta, obrambo in varnost, podnebje in okolje, demokracijo in vodenje, migracije in meje ter inovacije in tehnologijo.

Kandidatki in kandidati so odgovarjali na vprašanja, ki so jih postavljali gledalci v plenarni dvorani, gledalci iz izbranih držav članic EU, na vprašanja, ki so bila posredovana prek družbenih medijev, vprašanja pa sta postavljala tudi oba moderatorja. Odgovarjali so tudi na individualna vprašanja moderatorjev v tako imenovanih segmentih "V središču pozornosti".

Sodelovanje s skrajno desnico - da ali ne?

Vodilni kandidati evropskih socialistov, liberalcev, zelenih in levice so se na današnjem soočenju jasno izrekli proti povolilnemu sodelovanju z skrajno desnico."Pripravljen sem sodelovati z vsemi demokratičnimi silami," je povedal vodilni kandidat evropskih socialistov (PES) Nicolas Schmit. Pri tem je zaradi drugačne vizije Evrope kot nedemokratični označil skrajno desni stranki Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter Identiteta in demokracija (ID), ki na soočenju v organizaciji parlamenta in Evropske radiodifuzne zveze (EBU) nista imeli predstavnikov.

Proti sodelovanju s skrajno desnico se je izrekla tudi vodilna kandidatka Evropskih zelenih Terry Reintke, ki je poudarila, da skušajo skrajno desni politiki "destabilizirati unijo". Podobno je menil Walter Baier iz Evropske levice, ki je tako kot Reintke opozoril na odločitev nizozemske liberalne stranke VVD odhajajočega premierja Marka Rutteja, da vstopi v vlado s skrajno desno stranko PVV Geerta Wildersa.

Oba sta na to opozorila vodilnega kandidata evropskih liberalcev (Renew) Sandra Gozija, ki je poudaril, da vlada na Nizozemskem še ni oblikovana, a obenem morebitno sodelovanje VVD s PVV označil za napako. Pojasnil je, da bodo v Renew o tem razpravljali po evropskih volitvah.

Vodilna kandidatka desnosredinske EPP Ursula von der Leyen, ki se bo na volitvah potegovala za drugi mandat na čelu Evropske komisije, pa je medtem poudarila, da je treba počakati na izid volitev. "Želim videti, kako se bodo evropski poslanci razdelili v skupine. Sodelovali bomo s tistimi, ki so jasno proevropski, podpirajo Ukrajino oziroma so proti Putinu ter zagovarjajo vladavino prava," je poudarila.

O migracijah in varnosti

Kandidatka Zelenih je v luči razprave o skrajni desnici in populizmu opozorila, da "populistične politike zagotovo ne bodo prispevale k rešitvi vprašanja migracij". Pri tem je poudarila pomen spoštovanja človekovih pravic, k čemur je pozval tudi kandidat Evropske levice. "Evropa danes beguncem zavrača pravico do individualne obravnave prošnje za azil. To je sramotno," je dejal Baier.

Pomen človečnosti v azilni in migracijski politiki je izpostavil tudi vodilni kandidat liberalne politične družine. Kandidata socialistov je vprašal, ali podpira nedavno sprejeti migracijski pakt, saj sta italijanska in francoska delegacija v njegovi politični skupini glasovali proti.

Schmit mu je zagotovil, da podpira pakt, čeprav ni idealen. Je pa izrazil nasprotovanje sporazumom s tretjimi državami, kakršnega je predsednica komisije podpisala s Tunizijo, ki jo je označil za diktaturo. Von der Leyen je odvrnila, da je treba sodelovati z državami izvora in tranzita ter vlagati vanje, da bodo ljudje ostali tam, oziroma jim zagotoviti zakonite poti v EU. "Tako moramo ravnati s temi državami, ne pa jih zgolj izključevati in zapirati vrata," je poudarila.

Kandidati EPP, socialistov, liberalcev in zelenih so se strinjali o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in okrepitvi evropske obrambe, imajo pa različne poglede, kako to financirati. Von der Leyen se je na primer zavzela za povečanje lastnih virov financiranja EU, Gozi za skupno zadolževanje, Reintke pa je poudarila pomen sodelovanja članic pri vlaganju v obrambo. Baier je na drugi strani izrazil nasprotovanje nadaljnjemu oboroževanju in se zavzel za politično rešitev vojne v Ukrajini.

Za Slovence zdravstvo in migracije najpomembnejši temi

Po podatkih Eurobarometra več kot tri četrtine Evropejcev (77 odstotkov) podpira skupno obrambno in varnostno politiko EU. 69 odstotkov jih podpira tudi skupno zunanjo politiko, enak odstotek pa jih meni, da ima unija dovolj moči in orodij za obrambo gospodarskih interesov Evrope. Med prednostnimi področji srednjeročnega ukrepanja EU je največ Evropejcev (34 odstotkov) izpostavilo varnost in obrambo. Sledijo podnebje in okolje (30 odstotkov), zdravstvo (26 odstotkov) ter gospodarstvo in migracije (oboje 25 odstotkov).

Po mnenju Slovencev sta najpomembnejši področji srednjeročnega ukrepanja EU zdravstvo in migracije (33 odstotkov). Sledi kmetijstvo (31 odstotkov), na tretjem mestu pa so gospodarstvo, varnost in obramba ter okolje (po 26 odstotkov).

Približno sedem od desetih državljanov EU (71 odstotkov) meni, da mora unija okrepiti svoje zmogljivosti za proizvodnjo vojaške opreme, šest od desetih pa se jih strinja s tem, da EU financira nakup in dobavo vojaške opreme Ukrajini. Vojna v tej državi je po mnenju vprašanih - tako v Sloveniji kot v EU - eden najpomembnejših aktualnih izzivov povezave.

Skoraj polovica (46 odstotkov) državljanov EU meni, da bo zagotavljanje miru in stabilnosti kratkoročno najbolj pozitivno vplivalo na njihovo življenje. Na drugem mestu so zagotavljanje oskrbe s hrano, zdravstvo in industrija (28 odstotkov), na tretjem pa ustvarjanje poklicnih priložnosti in upravljanje migracij (26 odstotkov). Rezultati med Slovenci so pri tem vprašanju podobni.

Več kot dve tretjini državljanov povezave se strinjata, da je EU kraj stabilnosti v nemirnem svetu (67 odstotkov). Med Evropejci sicer narašča tudi optimizem glede gospodarskih razmer, ki jih kot dobre ocenjuje 47 odstotkov vprašanih. Da bodo razmere ostale stabilne v naslednjih 12 mesecih, meni 45 odstotkov vprašanih, optimističnih glede prihodnosti EU pa jih je 62 odstotkov.

Raziskavo Eurobarometer 101 so izvedli med 3. in 28. aprilom letos v vseh 27 državah članicah. Skupno je bilo anketiranih 26.399 ljudi. V Sloveniji so anketirali 1004 posameznike.