Za Ajmana al Zavahirija, ki se je leta 1951 rodil v ugledni egipčanski družini, si verjetno marsikdo ni mislil, da bo postal revolucionar in vodja ene večjih terorističnih skupin na svetu. Njegovi sorodniki so imeli vidne položaje v egipčanski visoki družbi in tudi sam al Zavahiri je kasneje postal kirurg.
Zametke Al Zavahirijeve revolucionarne vloge politični analitiki vidijo v njegovem odporu do egipčanskega režima, ki je v času njegove mladosti za zapahe spravil posameznike, ki so zagovarjali teorije džihadistov. Al Zavahirijev prvotni cilj je bil zato odstraniti sekularno arabsko vlado in jo nadomestiti z režimi, ki jim vlada islam, poroča medij Foreign Policy.

Zavahirijev boj proti sekularnim egipčanskim oblastem
Potem ko je Izrael v 60. letih prejšnjega stoletja zmagal v šestdnevni arabsko-izraelski vojni, se je veliko mladih Arabcev spraševalo, kaj je vzrok njihove nesreče. Mnogi so prišli do zaključka, da so njihovi voditelji obrnili hrbet islamu in da bo samo vneto sprejemanje vere izboljšalo situacijo. Takrat so se začeli Zavahirijevi odpori do Izraela, kasneje pa še do ZDA.
V 70. letih je predsednik Egipta postal Anwar Sadat, ki je bil sprva sicer odprt za širjenje islamskih idej, a je kasneje naredil premirje z Izraelom. V očeh radikalnih islamistov, kot je bil Zavahiri, pa je to pomenilo zavračanje islamskega zakona. Sadata so kasneje ubili zagovorniki radikalnega islama, in čeprav Zavahiri ni bil neposredno vpleten v njegov atentat, ga je policija priprla in v zaporu mučila. Zavahiri je dogodke iz ujetništva komentiral: "Najhujše pri ujetništvu je to, da se posameznika z mučenjem prisili v to, da izda skrivnosti svojih kolegov in zaveznikov."
Leta 1998 so Zavahirija izpustili iz zapora: najprej je odšel v Savdsko Arabijo in nato v Pakistan, kjer je študiral medicino. S svojim znanjem je kasneje pomagal Afganistancem, ki so se borili proti sovjetski invaziji v njegovi državi. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je prevzel vodstvo skupine islamskega džihada, ki je bila v Egiptu odgovorna za več terorističnih napadov. Proti koncu 90. let so egipčanske varnostne službe, skupaj s podporo ZDA, gibanje skupine omejile, Zavahirija pa je egipčansko sodišče leta 1999 obsodilo na smrt.
Sodelovanje Osame bin Ladna in Ajmana al Zavahirija
Približno v tem času je al Zavahiri okrepil vezi z Osamo bin Ladnom in v Al Kaidi zavzel mesto njegovega namestnika. V tem času je bil soodgovoren za več napadov, med katerimi sta bila tudi napada na ameriški ambasadi v Afriki. V teh napadih je umrlo 224 ljudi. Po uboju bin Ladna leta 2011 je mesto vodje teroristične organizacije prevzel Zavahiri. Takrat je v Al Kaidi prišlo do nekaj sprememb. Pridruženim skupinam je novi vodja dal več pooblastil za zasledovanje lastnih ciljev, prevzel je tudi nove podružnice, kot je al-Shabab na Afriškem rogu, in skupini pomagal razviti eksplozive za tarčo ameriškega letalstva.

Islamska država na bojišču premagala Al Kaido
Ta odnos je Al Kaidi dal močnejšo oporo v Afriki, kamor se je tudi želela razširiti. Al Zavahiri se je prav tako izkazal za potrpežljivega in pragmatičnega. Nadaljeval je delovne odnose s Teheranom, vodilno šiitsko silo. Iran tako do danes zagotavlja vsaj delno zatočišče za vodilne člane Al Kaide. Al Zavahiri je v nasprotju z Islamsko državo pozval k določeni zadržanosti pri izbiri tarč in džihadiste smiselno posvaril pred prezgodnjim zavzetjem ozemlja.

Nato je sledil boj za oblast med al Zavahirijem in iraško vejo Al Kaide glede tega, kdo bo nadziral novonastalo sirsko organizacijo. Ta razkol je sčasoma spodbudil iraško skupino, da se je razglasila za Islamsko državo Iraka in Sirije, ki je na bojišču kmalu zasenčila Al Kaido. Podružnice Al Kaide v krajih, kot sta Jemen in Južna Azija, so al Zavahiriju še naprej ostale zveste.
Teroristična organizacija Al Kaida je pod vodstvom al Zavahirija stagnirala
Al Kaida je pod vodstvom al Zavahirija stagnirala. Delno je to zaradi prevlade Islamske države, delno pa zato, ker so ZDA stalno izvajale protiteroristične akcije in tako Zavahirija ohranjale na begu. To pomeni, da se je nedavno ubiti vodja Al Kaide bolj osredotočal na lastno preživetje in manj na načrtovanje novih terorističnih napadov.
Zavahiriju je poleg pomanjkanja strateške vloge manjkalo tudi karizme. "Ne glede na to, kateri skupini pripadaš, ne moreš biti njen vodja," so al Zavahiriju dejali sodelavci. Njegove javne izjave so bile turobne in njegova pisanja dolgočasna. Med privrženci ni nikoli vzbujal enakega občudovanja kot bin Laden. Bil je predan revolucionar, a ne bojevnik.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.