Kdo je kriv za nesrečo? 'Obe plovili sta kršili glavno pravilo plovbe'

Nesreča katamarana in jadrnice je ena najbolj tragičnih v novejši zgodovini Jadrana. Na potniškem katamaranu, ki je plul v Milno, je bilo 118 potnikov in sedem članov posadke, na jadrnici pa je bilo osem Čehov. Štiri poškodovane so rešili iz morja, štirje pa so umrli.

Nesreča se je zgodila na prehodu med otokoma Šolta in Brač, imenovanem Splitska vrata, ki je dolg le kilometer in širok 700 metrov ter velja za eno najbolj prometnih območij na Jadranu, piše Net.hr. V vrhuncu sezone je ta prehod izjemno nevaren, saj ga vsakodnevno prečka na stotine ladij in čolnov.

Kdo je povzročil nesrečo, bo pokazala preiskava. Jadrnica je imela prednost, če je plula na jadra, če pa je plula z motorjem, veljajo drugačna pravila. Kapitan Sanjin Dumanić je za Net.hr dejal, da ne želi ničesar sklepati, vendar sta po njegovem mnenju obe plovili kršili glavno pravilo plovbe.

"Pravila za preprečevanje trčenj so zelo jasna. Osnovno pravilo, ki je pri obeh plovilih tukaj manjkalo, je opazovanje," je pojasnil. In zakaj v dobrih vremenskih razmerah, ko vidljivost ni bila težava, niti jadrnica niti katamaran nista opazila nevarnosti in spremenila smeri, da bi se izognila trčenju, ostaja veliko vprašanje.

Dumanić je prepričan, da bi se nesreča lahko preprečila, hkrati pa meni, da ni bila nepričakovana. "Mi smo to pričakovali in bojim se, da to ne bo edina takšna nesreča in da se bodo letos zgodile še druge. To bi bilo mogoče preprečiti."

Nesreča ni presenetila niti urednika portala Morski.hr, ki pravi, da gre za eno od treh črnih točk Jadrana. "Ena je ta na Splitskih vratih, druga je tik pred samo splitsko luko, pri vhodu v splitsko pristanišče, tretja pa pri Peklenskih otokih pred Hvarom. Tam kapitani in poveljniki ladij nenehno opozarjajo, da se bo zgodila takšna situacija, če se nadzor ne bo okrepil – a nadzora preprosto ni," je poudaril Jurica Gašpar.

Kot je pojasnil kapitan Dumanić, bi bilo treba Splitska vrata najprej razdeliti. "Oziroma vzpostaviti ločevanje plovnih poti. Tako bi bilo jasno, katera plovila plujejo kje – torej ločiti poti, dva močnejša pasova po sredini za večja plovila ter levo in desno ob straneh za manjša plovila. Nato bi bilo treba uvesti tudi omejitev hitrosti."

Tistih, ki bi morali nadzorovati morje, preprosto ni dovolj. "Pristaniške kapitanije bi morale namesto izpolnjevanja najrazličnejših obrazcev in ukvarjanja z opravili, ki so jim naložena na kopnem, izpluti na morje. Zdaj imajo nove čolne. Vas ni dovolj? Zaposlite še več ljudi! Nimajo dovolj visokih plač? Plačajte jim več!" poudarja Gašpar.

Dejstvo je tudi, da Hrvaška že več kot leto dni nima državnega sekretarja za morje, potem ko je Josip Bilaver, nekdanji sekretar, postal župan Zadra. Na hrvaškem morju pa je vse večja gneča, nadzora pa skoraj nič, opozarja Dumanić.

To sicer ni prva nesreča na Splitskih vratih. Leta 2021 je bilo poškodovanih devet ljudi, leto pozneje pa štirje.