Kdo je mlada skrivnostna soproga novega newyorškega župana?

Rama Duwaji bo pri svojih 28 letih postala najmlajša prva dama v zgodovini New Yorka, potem ko je njen mož, 34-letni Zohran Mamdani v torek zvečer slavil na županskih volitvah. 

Čeprav se Duwaji v predvolilni kampanji ni pretirano izpostavljala v javnosti, Mamdani v zahvalnem govoru ni pozabil nanjo. "In moji neverjetni ženi Rami, hayati," je dejal in uporabil arabsko besedo za "moje življenje". "V tem in vsakem trenutku ni nikogar, ki bi ga raje imel ob sebi," je dejal. 

Po poročanju BBC je Rama Duwaji umetnica sirskih korenin, ki v svojih delih pogosto raziskuje bližnjevzhodne teme. Par se je po besedah Mamdanija spoznal na aplikaciji za zmenke, poročila pa sta se v začetku letošnjega leta. 

Ker se Duwaji na začetku moževe volilne kampanje ni pogosto pojavljala v javnosti, so nasprotniki 34-letnemu politiku očitali, da "skriva" svojo ženo. Ameriški politiki namreč tekom kampanje pogosto nastopajo ob boku svojih soprog oz. soprogov, da bi pokazali predanost družinskim vrednotam. 

Mamdani se je maja letos odzval na kritike in v odzivu objavil več skupnih fotografij zakoncev. "Če pogledate Twitter (zdaj X, op. a.) danes ali kateri koli drug dan, vidite, kako zlobna je lahko politika. Običajno to odmislim, pa naj gre za grožnje s smrtjo ali pozive k deportaciji. Drugače pa je, ko gre za tiste, ki jih imaš rad. Lahko kritiziraš moja stališča, ne pa moje družine," se je takrat ostro odzval Mamdani. 

Čeprav se Duwaji ni pretirano izpostavljala, pa naj bi bila moževa gonilna sila v ozadju, poroča CNN. Bila naj bi med tistimi, ki so dokončno oblikovali identiteto Mamdanijeve "blagovne znamke", vključno z ikonografijo in pisavo, ki jo je uporabljal na svojih volilnih gradivih. 

Rodila se je v Houstonu v Teksasu, pri devetih letih pa se je z družino preselila v Dubaj. Kratek čas je obiskovala tudi šolo v Katarju. Po poročanju arabskih medijev naj bi bili njeni starši sirski muslimani iz Damaska. 

Duwaji je diplomirala na univerzi v Virginiji, magistirala pa na Šoli za vizualne umetnosti v New Yorku. Danes se ukvarja z risanjem in ilustracijami, velik del njenih del pa je v črno-beli tehniki in prikazuje prizore iz arabskega sveta, poroča BBC. 

Nekatera njena dela kritizirajo ameriški imperializem, kar so po njenih besedah izraelski vojni zločini, obsodila pa je tudi "etnično čiščenje" Palestincev. Izrael sicer ves čas konflikta zanika obtožbe o genocidu v Gazi. 

Umetnica iz Brooklyna je sicer večino pandemije covida-19 preživela v Dubaju, kjer danes živi njena družina. V aprilskem intervjuju za spletno stran YUNG je spregovorila o nedavnih dogodkih na Bližnjem vzhodu, vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo in porastu deportacij migrantov iz ZDA. 

"Ne bom lagala, v New Yorku je trenutno temačno. Skrbi me za svoje prijatelje in družino, zdi se, da so stvari popolnoma izven mojega nadzora. Ker je toliko ljudi izrinjenih in utišanih zaradi strahu, lahko le uporabim svoj glas, da čim glasneje spregovorim o dogajanju v ZDA, Palestini in Siriji," je komentirala. 

Vprašali so jo tudi o odgovornosti umetnikov, da spregovorijo o globalnih vprašanjih. Kot je dejala, je dolžnost umetnika, da odraža čas, v katerem živi. 

"Verjamem, da ima vsakdo odgovornost spregovoriti proti krivici, umetnost pa ima takšno sposobnost, da jo širi. Mislim, da ni treba vsem opravljati političnega dela, vendar je umetnost že po naravi politična v načinu, kako je ustvarjena, financirana in deljena. Tudi ustvarjanje umetnosti kot zatočišča pred grozotami, ki jih vidimo, je zame politično. Je reakcija na svet okoli nas," je dodala.