Kdo je skrivnostna Bratovščina svetega Pija X., ki deluje tudi pri nas?

Prvi večji izziv za papeža Leona XIV., ki si je kot eno svojih prioritet ob izvolitvi postavil enotnost v Katoliški cerkvi: spor z uporniško, ultrakonservativno katoliško skupino.

Bratovščina svetega Pija X., ki zavrača reforme oziroma modernizacijo Cerkve, je kljub izrecnemu nasprotovanju svetega očeta na jugozahodu Švice posvetila štiri nove škofe – dva iz Francije, enega iz ZDA in enega iz Švice. Večurni obred je potekal pred tisoči vernikov. Papež je to označil za dejanje razkola in izjemno hud greh. 24 ur po slovesnosti so iz Vatikana sporočili, da so iz Katoliške cerkve izobčili vseh šest škofov omenjene skupine, ki so sodelovali pri posvetitvi.

Trume privržencev zloglasne Bratovščine svetega Pija X. so se z vsega sveta zgrinjale v švicarski Ecône, da bi si ogledali po njihovem zgodovinski dogodek.

"Mislim, da gre bolj za nujo kot zgolj za praznovanje. To je nujno za Cerkev. Skušamo storiti to, kar Gospod pričakuje od nas," je ob tem dejal eden od prisotnih vernikov.

V mednarodnem semenišču omenjene uporniške katoliške skupine so kljub opozorilu in odločnemu nasprotovanju svetega očeta v sredo posvetili štiri nove škofe, da bi si – kot trdijo – zagotovili svoj nadaljnji obstoj.

"Obtožujejo nas, da ne ljubimo papeža. Obtožujejo nas, da ga ne spoštujemo. Toda prav zato, ker papeža iskreno ljubimo, ne želimo več gledati, kako je papež ponižan ob lažnih pastirjih in predstavnikih lažnih verstev," je dejal vrhovni predstojnik Bratovščine svetega Pija X. Davide Pagliarani.

"Sveti oče se s tem v resnici ne strinja, vendar molil bom k dobremu Bogu, da bodo oblasti v Rimu nekega dne sprejele vrnitev k izročilu Cerkve," medtem meni drugi verujoči.

Red, ki naj bi imel okoli 600.000 vernikov, šteje skoraj 1500 duhovnikov, semeniščnikov in drugih članov z duhovnim poklicem. Bratovščina deluje sicer tudi v Sloveniji.

"Ustanovljen je bil leta 1970 kot odpor proti liberalizirajočim reformam drugega vatikanskega koncila. Ti duhovniki poveličujejo starodavno latinsko mašo in so zelo tradicionalni v svojem pristopu h katoliški veri," razlaga Nicole Winfield, dopisnica iz Vatikana za Associated Press.

"Bratovščino svetega Pija X. spremljam približno tri leta. Sem še zelo nova, vendar mi je zelo všeč njihov način delovanja. Zdi se mi, da sem na varnejši poti v nebesa," pravi ena od vernic.

Sveti sedež je včeraj udaril s povračilnimi ukrepi – potezo je označil za shizmatično oziroma dejanje namernega razkola v enotnosti Cerkve in škofe izobčil.

"Za nas je to izobčenje brutalno. Nismo izključeni iz Cerkve, preprosto izobčeni smo. To je najhujša kazen, ki nas lahko doleti," pravi predstavnik za odnose z javnostmi Bratovščine svetega Pija X. Marc Andre Mabillard.

"Tudi vernike je Vatikan opozoril, da bi lahko tvegali izobčenje, če bi se formalno pridružili tej skupini in obiskovali maše Bratovščine svetega Pija X.," dodaja Winfieldova.

Leta 1988 so izobčili pokojnega ustanovitelja bratovščine in štiri škofe, ki jih je posvetil brez dovoljenja tedanjega papeža Janeza Pavla II. A je nato leta 2009 konservativni papež Benedikt XVI. izobčenja odpravil.

V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem gostili moralnega teologa s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Gabriela Kavčiča.

Kaj torej pomeni izobčenje teh šestih škofov ultrakonservativne skupine iz Katoliške cerkve? Kakšne bodo posledice tega izobčenja? Kavčič odgovarja, da verjetno kakšnih posebej vidnih ali večjih posledic ne bo. "Pred nekaj urami je iz Švice, od tam, kjer so posvetili štiri nove škofe, prišel prvi resnejši odziv. Gre za nadaljevanje nekakšnega 'pingponga' med bratovščino in Vatikanom. Treba je povedati, da samo izobčenje pravzaprav ni nič novega. Enako se je zgodilo že leta 1988. Če smo povsem natančni, je škof, ki je vodil letošnje posvetitve, zdaj že drugič izobčen, saj je papež Benedikt XVI. leta 2009 prejšnje izobčenje odpravil," razlaga moralni teolog. Kot dodaja, je bratovščina ob tem jasno povedala, da bo nadaljevala svojo pot, Vatikan pa je prav tako jasno predstavil svoje stališče in merila.

Pa se Kavčiču sicer tak ukrep – izobčenje – zdi pretiran? "O tem se je zdaj razvila precej živahna razprava, predvsem na družbenih omrežjih. Bratovščina ima namreč precej privržencev, poleg tega pa tudi med katoliškimi verniki ni malo takih, ki menijo, da bi bilo v Cerkvi treba določene stvari urediti drugače. Zato so mnenja zelo različna. Z vidika bratovščine je izobčenje gotovo zelo hud ukrep, saj priznavajo avtoriteto papeža, vendar se z njim in z usmeritvijo Cerkve ne strinjajo." Po drugi strani pa teolog poudarja, da je bil ta ukrep po kanonskem pravu avtomatičen. "Vatikan pri tem pravzaprav ni imel izbire. Posledice so bile napovedane že vnaprej in jasno je bilo povedano, da bo nedovoljena škofovska posvetitev povzročila samodejno izobčenje," razlaga.

Ustanovitelja bratovščine in štiri škofe je leta 1988 izobčil že papež Janez Pavel II., njegov naslednik Benedikt XVI. pa je izobčenje leta 2009 preklical. Zakaj tako različna obravnava te skupine znotraj Cerkve? "Katoliška cerkev je ena najstarejših ustanov na svetu in zelo dobro pozna različne tokove časa ter različne pristope k reševanju sporov. Leta 1988 je bilo treba jasno pokazati, da posvetitev škofov brez papeževega dovoljenja pomeni resen poseg v cerkveno enotnost. Zato je sledilo izobčenje," odgovarja Kavčič. Ter dodaja, da pa je papež Benedikt XVI. kasneje poskušal znova odpreti vrata dialogu. "Eden od pogojev za začetek pogovorov je bil prav preklic izobčenja. To se je zgodilo približno 20 let po prvem izobčenju. Od leta 2009 do približno leta 2012 so potekali pogovori. Nadaljevali so se tudi po izvolitvi papeža Frančiška, vendar je treba priznati, da bistvenega napredka ni bilo. Dogajanje ob zadnjih škofovskih posvetitvah je pokazalo, da razlike ostajajo zelo velike," še pravi.

Bratovščina ima več kot pol milijona vernikov in več kot 700 duhovnikov. Prisotni so tudi v Sloveniji. Kje in kako delujejo pri nas?

Več o tem v priloženem videu zgoraj.