Kdo je ta mož s pištolo v Kremlju?

"Karizmatični 37-letni vojaški voditelj Burkine Faso, stotnik Ibrahim Traoré, si je spretno zgradil podobo panafriškega voditelja, odločenega osvoboditi svoj narod izpod krempljev zahodnega imperializma in neokolonializma," o voditelju Burkine Faso piše BBC.

Traore je na čelu Burkine Faso od leta 2022, ko je bil po državnem udaru, ki ga je izvedla protiteroristična enota Cobra, imenovan za začasnega predsednika. Stotnik po činu je s pripadniki posebne enote delil nezadovoljstvo zaradi neučinkovitosti boja takratne oblasti proti terorizmu, ki se je v zadnjih letih razbohotil v državah Sahela in terjal velik davek med varnostnimi organi in civilisti. Njegovo vkorakanje v prestolnico Ouagadougou so spremljale množice, mnogi z ruskimi zastavami. 

V vsega dveh letih vladanja je nekatere stvari v državi obrnil na glavo. Francoskim enotam je odpovedal gostoljubnost in se tesneje povezal z Rusijo. V Burkino Faso so prispeli tako ruski vojaki kot pripadniki Wagnerja. Zato ne čudi, da je bil mladi afriški voditelj eden od udeležencev vojaške parade, ki se je ob 80. obletnici dneva zmage odvila v Moskvi 9. maja. Mnogi, ki afriško politiko (in celino) vidijo kot postranski kaos v svetovni areni velikih igralcev, so šele takrat prvič opazili postavnega temnopoltega moža v uniformi s pištolo za pasom, in to v Kremlju, kjer se je srečeval z drugimi svetovnimi voditelji. 

"Traoréjev vpliv je ogromen. Slišala sem celo politike in avtorje v državah, kot je Kenija, reči: 'To je to. On je pravi človek'," je za BBC povedala Beverly Ochieng, višja raziskovalka pri globalnem svetovalnem podjetju Control Risks. "Njegova sporočila odražajo čas, v katerem živimo, ko mnogi Afričani znova negativno preizprašujejo odnos z Zahodom in ugotavljajo, zakaj je na tako bogati celini še vedno toliko revščine."

Voditelj Burkine Faso navdih črpa iz življenj afriških protikolonialnih junakov 20. stoletja. Predvsem Thomasa Sankare, marksističnega revolucionarja, ki je zavrnil finančno pomoč IMF in Svetovne banke ter izvedel več uspešnih samostojnih reform v Burkini Faso, ki pa očitno zunanjim akterjem, domnevno tudi Franciji, niso bile po volji. Sankaro, "afriškega Che Guevaro", so po štirih letih vladanja umorili 15. oktobra 1987. 

Podobno kot njegov "vzornik" tudi Traore poskuša uveljaviti več 'levosučnih' ekonomskih politik. Med temi je ustanovitev državnega rudarskega podjetja, ki od tujih podjetij zahteva 15-odstotni delež od dobička in prenos znanja in veščin na državljane Burkine Faso. Pravilo velja tudi za rusko rudarsko podjetje Nordgold, ki je konec aprila dobilo dovoljenje za svojo najnovejšo naložbo v burkinsko industrijo zlata. Njegova oblast si prizadeva zagotoviti čim več koristi od mineralnega bogastva države, gradi rafinerijo zlata in prvič v svoji zgodovini vzpostavlja nacionalne zlate rezerve. 

Zahodna podjetja v državi se soočajo s težkimi časi, piše BBC. Avstralsko podjetje Sarama Resources je konec leta 2024 po odvzemu dovoljenja za raziskovanje sprožilo arbitražni postopek proti Burkini Faso. Hunta je prav tako nacionalizirala dva rudnika zlata, ki sta bila prej v lasti podjetja, ki kotira na londonski borzi, in prejšnji mesec dejala, da namerava prevzeti nadzor nad več rudniki v tuji lasti.

Enoch Randy Aikins, raziskovalec na južnoafriškem inštitutu za varnostne študije, je za BBC povedal, da so Traorejeve radikalne reforme povečale njegovo priljubljenost v Afriki. "Zdaj je verjetno najbolj priljubljen predsednik Afrike," je dejal Aikins. Njegova priljubljenost raste tudi s pomočjo družbenih medijev, kjer se krepi njegova revolucionarna podoba, tudi z nekaterimi zavajajočimi objavami, pravi Aikins. 

Traore je prvič pritegnil pozornost Afričanov, ko je leta 2023 govoril na vrhu Rusija-Afrika in afriške voditelje pozval, naj "nehajo plesati kot lutke, vsakokrat, ko imperialisti potegnejo za niti". Ta govor je močno odmeval v ruskih medijih, ki so postali pomemben akter pri promociji Traorejeve pan-afriške podobe. Ob nedavnem obisku Moskve je dejal, da ga sovjetska zmaga proti nacizmu, skupaj z vojaškimi voditelji iz sosednjega Malija in Nigra, navdihnila, "da za vsako ceno zmagajo v vojni proti terorizmu in imperializmu". Traore sicer na sprejemu pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu ni nosil pištole. 

Zahvaljujoč njegovi retoriki in spretni kampanji na družbenih omrežjih se je njegov poziv razširil po vsem svetu, tudi med Afroameričani in temnopoltimi Britanci, je poudarila Ochiengova.

"Vsi, ki so izkusili rasizem, kolonializem in suženjstvo, se lahko poistovetijo z njegovimi sporočili," je povedala in poudarila, da je ameriški raper Meek Mill konec lanskega leta na X objavil o njem objavo, v kateri je zapisal, kako zelo mu je všeč njegova "energija in srce".

Traore pa ni všeč Franciji

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa vsekakor ni njegov oboževalec in Traoreja opisuje kot del "baročnega zavezništva med samooklicanimi panafričani in neoimperialisti". Pri tem ima v mislih Rusijo in Kitajsko, ki ju je v govoru leta 2023 obtožil izzivanja državnih udarov v nekdanjih francoskih kolonijah v Afriki ter hinavskega podžiganja starih sporov o suverenosti in kolonialnem izkoriščanju. Francija je namreč v zadnjih treh letih izgubila precej vojaškega ter tudi političnega in ekonomskega nadzora v Sahelu. 

Kljub nekaterim uspehom pa je Traore deležen tudi kritik. Še vedno mu ni uspelo zatreti desetletnega islamističnega upora. Kot navaja BBC, je njegova hunta udarila tudi po oporečnikih, vključno z opozicijo, nekaterimi mediji in civilnodružbenimi skupinami. Nekatere nasprotnike oblasti naj bi poslala na prve bojne črte proti džihadistom. 

Rinaldo Depagne, namestnik direktorja za Afriko pri think tanku Crisis Group, vseeno meni, da si Traore zasluži takšno podporo, ker "je mlad v državi z mladim prebivalstvom" – mediana starosti je 17,7 let. "Je medijsko podkovan in gradi svojo priljubljenost kot reinkarnacija Sankare," je povedal za BBC. "Pozna umetnost politike – kako dati narodu, ki ga je vojna popolnoma travmatizirala, občutek, da obstaja boljša prihodnost. V tej igri je res dober."

Ganski varnostni analitik, profesor Kwesi Aning meni, da priljubljenost vojaškega voditelja odraža politični premik, ki se dogaja na celini, zlasti v zahodni Afriki.

Raziskava Afrobarometer, ki jo je leta 2024 v 39 državah izvedla organizacija, je pokazala upad podpore zahodni obliki demokracije, čeprav ostaja najbolj priljubljena oblika vladanja. "Demokracija mladim ni dala upanja. Ni prinesla delovnih mest ali boljše izobrazbe in zdravstva," je povedal profesor Aning. Dejal je, da Traore "ponuja alternativo in je ulovil duh dveh zgodovinskih obdobij: obdobja takoj po osamosvajanju afriških držav in kasnejše epohe, ki sta jo zaznamovala omenjeni Sankara in Jerry Rawlings."

Prav Traoré je bil tisti, ki je januarja letos 'ukradel šov' na inavguraciji ganskega predsednika Johna Mahame, ko je prišel v bojni uniformi in s pištolo za pasom. "Tam je bilo že 21 voditeljev držav, toda ko je Traore vstopil, se je prostor razsvetlil. Celo telesni stražarji mojega predsednika so tekli za njim," je povedal profesor Aning. "Traore je eleganten in samozavesten z rahlim nasmehom. Je tudi sposoben govorec in se predstavlja kot človek ljudstva."

Gospodarski kazalci navzgor

Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka sta za Burkino Faso podala na splošno optimistično oceno, kar kaže na to, da je država dosegla nekaj napredka na gospodarskem področju. IMF je v izjavi v začetku aprila dejal, da naj bi gospodarstvo kljub "zahtevnemu humanitarnemu in varnostnemu" okolju v letu 2025 ostalo "robustno", režim pa je dosegel "hvalevreden napredek" pri povečanju domačih prihodkov, omejevanju plač v javnem sektorju ter povečanju porabe za izobraževanje, zdravstvo in socialno zaščito.

Svetovna banka je sporočila, da se je inflacija z 0,7 odstotka leta 2023 sicer povečala na 4,2 odstotka leta 2024, vendar se je stopnja skrajne revščine, ki se nanaša na ljudi, ki živijo z manj kot dva evra na dan, znižala za skoraj dve odstotni točki na 24,9 odstotka zaradi "močne rasti" v kmetijskem in storitvenem sektorju.

Kljub tem poročilom ameriških finančnih institucij pa odnosi s Francijo in ZDA ostajajo hladni. Nedavni primer je trditev vodje ameriškega poveljstva za Afriko, generala Michaela Langleyja, da Traore "uporablja zlate rezerve Burkine Faso za zaščito svoje hunte in ne v korist naroda". Stališče ZDA je namreč, da ruske sile podpirajo Traoreja v zameno za delež v industriji zlata.

Izjave generala Langleyja so sprožile ogorčenje med Traorejevimi podporniki, ki so ameriškega generala obtožili snovanja spodletelega udara proti njihovemu voditelju. Zarotniki naj bi imeli oporišče v sosednji Slonokoščeni obali, ki jo je tik pred poskusom udara obiskal Langley. Slonokoščena obala je zanikala kakršno koli vpletenost v zaroto, medtem ko je ameriško poveljstvo za Afriko sporočilo, da se je obisk generala Langleyja osredotočil na reševanje "skupnih varnostnih izzivov" - vključno z "nasilnim ekstremizmom".

Vlada Burkine Faso je ob tem izkoristila priložnost in organizirala enega svojih največjih shodov v prestolnici v podporo voditelju. "Ker je Colin Powell lagal, je bil Irak uničen. Barack Obama je lagal, Gadafi je bil ubit. Toda tokrat nas njihove laži ne bodo prizadele," je za tiskovno agencijo Associated Press takrat povedal eden od protestnikov, glasbenik Ocibi Johann. Shodi v solidarnosti s Traorejem so istega dne potekali tudi v tujini, med drugim v Londonu.

Traore se je takrat podpornikom zahvalil za delitev njegove vizije "za novo Burkino Faso in novo Afriko" in dodal: "Skupaj, v solidarnosti, bomo premagali imperializem in neokolonializem za svobodno, dostojanstveno in suvereno Afriko." Njegovemu zgledu odpovedovanja gostoljubnosti francoskim (in ameriškim) silam so sledili v Maliju in Nigru, o tem razpravljajo tudi v nekaterih drugih afriških državah.

Burkina Faso, Mali in Niger so se prav tako umaknili iz regionalnega trgovinskega in varnostnega združenja Ecowas, oblikovali lastno zavezništvo in končali prosto trgovino v regiji z napovedjo uvedbe 0,5-odstotne tarife na blago, ki prihaja v njihove države. 

Za "trajno zapuščino" pa bi se moral Traore po besedah Aikinsa osredotočiti na doseganje miru in izgradnjo močnih državnih institucij za dobro upravljanje, namesto na "personalizacijo" oblasti in zatiranje nestrinjanja.